Dobra inženirska praksa
Izkoriščanje odpadne toplote v Tovarni proteinskih koncentratov (TPK) Perutnina Ptuj
Ime objekta: | Izkoriščanje odpadne toplote v Tovarni proteinskih koncentratov (TPK) Perutnina Ptuj |
Lokacija: | Ptuj |
Leto izgradnje: | 2009 |
Investitor/Naročnik/ Zasnova: | Perutnina Ptuj d.d. |
Projektant/Odgovorni projektant/Odgovorni projektant posameznega načrta (strojni): | dr. Janez Petek |
Nadzornik: | Projekta Ptuj d.d. |
Odgovorni nadzornik: | Martin Berden - GOI |
Odgovorni nadzornik posamezne vrste del: | Branko Roškar (strojne inštalacije) Bojan Klinkon (elektro inštalacije) |
Odgovorni vodja del: | Janez Toplak |
Izvajalci posamezne vrste del: | Gradbeni remont Ptuj (gradbena dela) K.B. Kokot, Moškanjci (strojne inštalacije) Elektro Senčar Ptuj (elektro inštalacije) |
Odgovorni vodja posamezne vrste del: | Janez Toplak (gradbeni del) Dušan Emeršič (strojni del) |
Slika 1: Toplotna podpostaja v TPK.
Slika 2: Skladiščna rezervoarja s TV temperaturno regulacijo.
Slika 3: Ekspander VT kondenzata s parno črpalno postajo NT kondenzata.
Slika 4: Toplotni prenosniki.
Slika 5: Pretočni rezervoar TV s frekvenčno reguliranimi obtočnimi črpalkami.
Cene inženirskih storitev:
a.) projektiranje: 35.000 EUR,
b.) nadzor: v lastni režiji,
c.) tehnično svetovanje: vključeno pri dobavi opreme.
Stroški gradnje oz. investicije (GOI dela, strojne in elektro instalacije): 572.000 EUR.
Glavni tehnični podatki o objektu:
Tlorisni gabariti: 30x42 m = 1260 m².
Etažnost: 1. Nadsropje: 12X30 m = 360 m².
Bruto površina: 1620 m².
Glavni tehnični podatki o vgrajenih sistemih:
- Moč toplotnih prenosnikov odpadne toplote: 4 in 1,7 MW (cevni kondenzatorji ploščine 27 m² in 12 m²), hranilniki tople vode 55 m³.
- SPIRAX SARCO ekspanzijska posoda FV18, parna kondenzacijska postaja SPIRAX SARCO z dvema parnima črpalkama.
Obrazložitev:
Izkoriščanje odpadne toplote zajema popolnoma nov sistem izkoriščanja odpadne toplote iz odpadne pare, skladiščenje odpadne toplote in njeno uporabo v proizvodnih procesih PC Mesne industrije. Sistem rekuperacije sestavljajo trije podsistemi:
- Primarni ali rekuperativni sistem odpadne toplote s pretočnim rezervoarjem, sistemom dovajanja hladne mehke vode s frekvenčno vodeno črpalko, dvema cevnima kondenzatorjema in dvema krogotokoma hladilne vode s frekvenčno vodenimi obtočnimi črpalkami. Primarni krog omogoča maksimalno odvajanje odpadne toplote iz odpadne pare in njeno začasno skladiščenje v pretočnem rezervoarju. Temperatura odpadne vode v tem rezervoarju niha zaradi spreminjajoče porabe tople vode in šaržnega procesa predelave klavničnih odpadkov.
- Sekundarni ali skladiščni sistem odpadne toplote v topli vodi, ki zajema transportni sistem s frekvenčno vodeno transportno črpalko, dva skladiščna rezervoarja, temperaturno regulacijo in razdelilnike tople vode ter recirkulacijo nazaj v prvi rezervoar.
- Pomožni sistem zagotavljanja tople vode, ki zajema dva grelna akumulacijska rezervoarja in obtočni grelni sistem z dvema ploščnima toplotnima prenosnikoma. Sistem je namenjen zagotavljanju tople vode, ko TPK ne obratuje, ali obratuje s prenizko kapaciteto, da bi lahko zagotovila dovolj tople vode.
Dodatno sistem znižanja toplotnih in izgub kondenzata iz TPK zajema:
- zbiranje visokotlačnega kondenzata pri tlaku 6 bar do 8 bar in njegova ekspanzija na tlak 0,4 bar. S tem je bila preprečena ekspanzija visokotlačnega kondenzata v rezervoar kondenzata in izguba pare ter energije v okolje;
- črpanje nizkotlačnega kondenzata s parno črpalko je inovativen način črpanja, saj takšen sistem deluje brez klasičnega rezervoarja kondenzata s kompletno regulacijo in turbo črpalkami na električni pogon. Stroški naložbe so tako nižji, sam sistem pa je enostaven za posluževanje in vzdrževanje in deluje brez dodatne regulacije in električne energije. Parna črpalna postaja nizkotlačni kondenzat kontinuirano črpa v rezervoar kondenzata v kotlovnici, preprečene so izgube, stroški vzdrževanja so zanemarljivi;
- nizkotlačno paro tlaka 0,4 bara iz ekspanderja (12 % od vtočnega kondenzata) črpamo v odplinjevalnik oz. termično pripravo vode s čemer prihranimo paro iz parnega kotla.
Prihranke smo izračunali iz razlike v porabi zemeljskega plina, potrebnega za predelavo mesečne (letne) količine produktov pred in po zaključku investicije. Konservativna ocena prihranka porabe te pare je 20 % glede na celokupno potrebno ogrevalno toploto za pripravo tople vode. Z rekuperacijo odpadne toplote za segrevanje tople vode mesečno privarčujemo najmanj 40.000 EUR oz. 480.000 EUR na leto, kar predstavlja 1.793 t/a manj emisij CO2. To smo v fazi obratovanja z rednim preverjanjem tudi potrdili; z merjenjem porabe zemeljskega plina.
Za izvedeni projekt je podjetje PP na Energetski dnevih 2009 dobilo posebno priznanje strokovne komisije, ŠGZS je projektu podelila zlato priznanje, GZS pa bronasto.