Dobra inženirska praksa  

Ime objekta:	Portoval
Lokacija:	Novo mesto
Leto izgradnje:	2003
Investitor:	REAL d.o.o., Novo mesto
Naročnik:	ENGROTUŠ, d.o.o., Celje
Arhitekturna zasnova:	prof. Janez Koželj, univ.dipl.inž.arh. in  Jože Jaki, univ.dipl.inž.arh.
Projektant grad. konstrukcije:	ELEA iC d.o.o., Ljubljana
Odgovorni projektant:	Angelo Žigon, univ.dipl.inž.grad., s sodelavcem Markom Žibertom, univ.dipl.inž.grad.
	Evropska nagrada v Nici za  jekleno konstrukcijo
Nadzornik:	AS inženiring d.o.o.
Odgovorni nadzornik:	Alojz Strmec, grad.inž.
Izvajalec jeklenih konstrukcij:	TRIMO, d.d., Trebnje
Odgovorni vodja del:	Mirko Špendal, univ.dipl.inž.grad.

 

Obrazložitev:

Projekt Portoval je poskus alternativne obravnave urbanizma in arhitekture nakupovalnih centrov. Kompleks centra sestavljajo masiven podstavek s tremi prosojnimi paviljoni iz lahke konstrukcije.

Zahtevni arhitekturni pogoji, lahkost konstrukcije, prosojnost, svetlost ter odprtost, hkrati pa izjemna obremenjenost prostora, so bili ključni razlogi za uporabo jekla kot nosilnega materiala konstrukcije mnogokina.

Zahtevna konstrukcija je zahtevala nestandardne pristope h konstruiranju in dimenzioniranju elementov ter interaktivnost z arhitekti, inštalaterji ter drugimi soudeleženimi v postopku projektiranja.

Brez uporabe modernih računalniških rešitev, bi zasnova nedvomno težila k poenostavitvam, ki ne bi tako jasno odražale vseh prednosti jekla v arhitekturi.

 

Danes predlagani objekt uporabnikom zagotavlja ambientalno ugodje, investitorju ponosno lastništvo, projektantom pa pomembno referenco ter samozavest pri snovanju vedno zahtevnejših objektov.

 

Konstrukcija se deli na obodni del s 96 poševnimi stebri okroglega prereza, na notranji del, ki se v blagi poševnini dviga od parterja proti strojnici, ter ločeno zunanjo fasadno konstrukcijo. Poševni stebri tvorijo z robnimi strešnimi nosilci paličje višine cca. 10 m, ki v sovprežju z medetažno ploščo v pritličju premaguje glavni razpon (cca. 17 m) nad kletnimi etažami. Notranji del, ki nosi tribune, je obešen na notranji venec, ki poteka po obodu in je konzolno (cca. 40 cm) priključen na zunanjo konstrukcijo.

 

Veliki razponi v jeklu in zahteve kinografske tehnike ne gredo z roko v roki, zato je velik del dimenzij konstrukcije, bolj kot nosilnost, narekovala funkcionalnost (prenos zvoka, vibracije, nihanje v primeru gneče,...).

 

Paralelno zahtevnosti in kompleksnosti projektne rešitve, je izvajalec proizvodna in montažna dela izvedel strokovno, v roku in s stalnim sodelovanjem s projektanti ter nadzorom. Seveda pa brez poguma investitorja, ki je pripravljen povečati finančni vložek zavoljo dosega arhitekturnega in na splošno gradbenega presežka, tudi v tem primeru ne gre.