Dobra inženirska praksa  

OBJEKT:  Predor pod Ljubljanskim gradom

Predor pod Ljubljanskim gradom je bil zgrajen leta 1951. Način gradnje, ki je bil uporabljen takrat, in kasnejši manjši posegi v okviru rednega vzdrževanja so omogočali praktično neprekinjeno uporabo. V zadnjem času pred sanacijo pa je bilo opaziti več sprememb na oblogi v predoru, ki so kazale na počasno zmanjševanje nosilnih sposobnosti obloge ter pojav razpok in manjših pronicanj hribinske vode v predor, ki so izkazovali dotrajanost notranje obloge. Osnovni namen sanacije predora je bil vzpostavitev učinkovitejšega kontroliranega zbiranja in odvajanja zalednih vod, ki so pogoj za trajno stabilnost in nemoteno obratovanje predora.

OBJEKT:  Delo v bližini na dvosistemskem DV kadar je en sistem pod napetostjo

DV 2x110 kV Ajdovščina – Divača je trenutno edini DV, ki napaja celotno severno Primorsko, zaradi tega je rekonstrukcija DV bila zelo zahtevna in kritična. Pred pričetkom z deli je bilo potrebno pridobiti podatke o obstoječem objektu s tehničnega stališča, kar je osnova za izdelavo kvalitetne projektne dokumentacije. Podatki pridobljeni s pregledom obstoječega stanja vsakega stebra, so ključnega pomena za izdelavo DZR v fazi pred nabavo materialov, saj mora biti oprema dobavljena brez pomanjkljivosti, ker

OBJEKT: Dvocevni dvopasovni cestni predor Kastelec

Gradnja predora Kastelec, ki je dolg (2.292m - desna predorska cev, 2.240m - leva predorska cev, skupaj 4.532m) je potekala v apnencih in dolomitih v kraškem območju s spremljajočimi pojavi, kot so kraške kaverne, zakrasele odprte prelomne cone in kamninski zlogi z različnimi razpoklinskimi poroznostmi. Prav te naravne danosti so zahtevale uporabo prilagojenih postopkov izkopa in primarnega podpiranja vključno s premostitvami naravnih preprek v tleh, bokih in stropu predorskih cevi. Gradnja je potekala hitro z upoštevanjem pricipov Nove avstrijske gradnje predorov (NATM) ob sprotni geološko geotehnični spremljavi.

OBJEKT: Puhov most na Ptuju

Kabelski mostovi so najzahtevnejše inženirske konstrukcije. Če se kabelski most gradi po prosto konzolnem postopku v ostrem radiju preko širokega jezera, postane vreden svetovne pozornosti. In prav taka je konstrukcija Puhovega mostu na Ptuju, ki prečka umetno akumulacijsko jezero na reki Dravi.

OBJEKT: Viadukt Črni kal

Viadukt Črni kal je z dolžino preko 1km in višino skoraj 100m cestni objekt in gradbena konstrukcija presežnikov. Globoko temeljenje visokih stebrov vmesnih podpor na strmem pobočju na elipsastih vodnjakih globine do 21 m, krakasto razvejani stebri višine do 90 m, razpon voziščnih konstrukcij preko 140 m, gradnja stebrov s samoplezajočim opažem, prosta konzolna gradnja voziščnih konstrukcij ob močnih sunkih burje, so elementi, ki uvrščajo viadukt v projektantsko in tehnološko - izvedbenem smislu med najzahtevnejše premostitvene objekte tudi v mednarodnem merilu.

OBJEKT: Cestni predor Ločica

Gradnjo predora Ločica, ki je dolg (desna predorska cev 750m, leva predorska cev 810m, skupaj 1560m) so zaznamovale značilne spremenljive geološko geotehnične razmere. Te so bile posebej analizirane pred gradnjo portalnih območij, tako da so bile dodatno raziskane pred samo gradnjo predora.

OBJEKT: Cestni predor Jasovnik

Predor Jasovnik, kot drugi po vrsti od vzhodnega območja Trojan proti Ljubljani je dolg (desna predorska cev 1633m, leva predorska cev 1612m) skupaj 3245m. Hribinsko območje, v smeri od vzhodnega do zahodnega dela predora, sestavljajo zgornje triasni dolomit in apnenec ter srednje triasni glinavci, meljevci in tufiti prekriti z nestabilnim preperinskim pokrovom.

OBJEKT: Most preko reke Mure

Oktobra 2003 je bil odprt avtocestni odsek Vučja Vas - Beltinci, na katerem se nahaja najdaljši slovenski most, to je most čez reko Muro. Most je dolžine 833 m in je sestavljen iz dveh ločenih objektov skupne širine 28 m. Glavni razpon preko reke znaša 80 m, tipični razponi v nadaljevanju pa so dolžine po 40 metrov.

OBJEKT: most Millenium preko Morače

Most Millenium preko reke Morače v Podgorici je prvi večji in zahtevnejši most s poševnimi zategami, ki ga je zgradilo katero od slovenskih gradbenih podjetij. Izvedbene projekte za most je izdelal projektivni biro PONTING d.o.o. iz Maribora (vodilni projektant Marjan Pipenbaher, univ.dipl.inž.grad.), vsa gradbena dela pa je izvedlo podjetje Primorje d.d. iz Ajdovščine, v sodelovanju s specializirano francosko firmo Freyssinet, ki je dobavila kable za obešanje mostu.

OBJEKT: Dvocevni dvopasovni cestni predor Kastelec

Gradnja predora Kastelec, ki je dolg (2.292m - desna predorska cev, 2.240m - leva predorska cev, skupaj 4.532m) je potekala v apnencih in dolomitih v kraškem območju s spremljajočimi pojavi, kot so kraške kaverne, zakrasele odprte prelomne cone in kamninski zlogi z različnimi razpoklinskimi poroznostmi. Prav te naravne danosti so zahtevale uporabo prilagojenih postopkov izkopa in primarnega podpiranja vključno s premostitvami naravnih preprek v tleh, bokih in stropu predorskih cevi. Gradnja je potekala hitro z upoštevanjem pricipov Nove avstrijske gradnje predorov (NATM) ob sprotni geološko geotehnični spremljavi.