Dobra inženirska praksa  

Slika 1: Ureditev meje oboda zemljišča AS.

Slika 2: Prikaz parcel po izvedeni parcelaciji. V modri barvi je označeno zemljišče, ki bo tudi v prihodnje ostalo v skupni rabi članov AS, v drugih barvah pa so prikazane nove parcele posameznih članov AS (lastniki so dobili po eno ali dve parceli – glej enakost barv).

Slika 3: Prikaz postopka za izdelavo predloga parcelacijskega načrta delitve AS.

Podatki o projektu:     Površina območja: 169 ha; število solastnikov AS: 17

Trajanje projekta:       3 - 4 leta

Okvirna vrednost:      ~ 100k+

Obrazložitev:             

Stanje in cilj:

Zemljišča so v solastnini, kar pomeni, da ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari v deležu, ki je določen v sorazmerju s celoto in se izraža v odstotku ali ulomku, predstavlja pa idealni delež. Posamezen solastnik ne ve kaj njegov delež predstavlja v naravi, ampak lahko solastnino uporablja sorazmerno svojemu idealnemu deležu in pri tem ne sme kršiti pravice drugih solastnikov. V primerih, ko je v solastnini večje število solastnikov in so zemljišča v solastnini pretežno gozdna zemljišča, se solastniki zaradi lažjega upravljanja organizirajo v okviru agrarne skupnosti. Uporaba zemljišča v okviru AS se vrši v skladu s pravili AS.

Težnje solastnikov so, da vsak v naravi razpolaga s svojo parcelo v velikosti, ki je sorazmerna deležu v solastnini. Zaradi solastnine je otežena optimalna ekonomska uporaba gozdnih zemljišč. Člani AS se zaradi pričakovanega boljšega izkoristka, soglasno odločijo za izvedbo razdružitve solastnine v okviru AS.

Ureditev meje oboda zemljišča AS: Na obodu zemljišča AS smo najprej izvedli postopek ureditve meje. S tem smo ugotovili dejansko velikost zemljišča AS.

Parcelacija – odmera neuporabnega zemljišča in zemljišča, ki bo ostalo v skupni lastnini: S to parcelacijo smo iz razdružitvenega postopka izločili zemljišča, ki niso primerna za individualno uporabo (npr. vodotoki, kamnolomi…), pa tudi zemljišča, ki so jih člani AS želeli ohraniti v skupni lasti (npr. prostor za skladiščenje lesa…). S postopkom smo ugotovili velikost zemljišča, ki je potem postal predmet razdružitve.

Predlog parcelacije: Člani AS so se dogovorili o načinu delitve zemljišča. Podali so nam smernice za izdelavo predloga parcelacije. Pri izdelavi tega predloga smo upoštevali še lastniške deleže, boniteto zemljišča, rastiščni koeficient in dostopnost zemljišč, pa potek gozdnih vlak in poti… AS je formirala ožji odbor, ki je v času izdelave predloga z nami operativno sodeloval. Vsem članom AS smo nato predstavili predlog parcelacije. Sledila je razprava ter nato usklajevanje pripomb in dopolnitev. Končni predlog parcelacije so potrdili vsi člani AS.

Parcelacija: Izvedena je bila na osnovi potrjenega predloga parcelacije. S postopkom so nove parcele ostale v skupni lasti članov AS.

Označitev mej parcel v naravi: Na terenu smo opravili označitev urejenih mej, torej mej novih parcel, in o poteku teh mej seznanili nove lastnike. Ob tem smo, dogovorno z lastniki, na mejah postavili še večje število dodatnih mejnikov na sicer ravnih mejah, saj je bil teren marsikje težje prehoden in večinoma nepregleden.

Razdružitev skupne lastnine: Na podlagi pravnomočne parcelacijske odločbe smo s pomočjo pravne službe izvedli vpise novega lastniškega stanja v zemljiško knjigo. V nadaljevanju pa sledi še vpis služnosti na gozdnih vlakah.