Dobra inženirska praksa  

Ime objekta:	DOM STAREJŠIH JANEZA KRSTNIKA
Lokacija:	Ljubljana Trnovo
Leto izgradnje:	2009
Investitor:	Zavod Karitas Ljubljana Trnovo
Naročnik:	Robotina d.o.o.
Načrt arhitekture:	prof. Marijan Ocvirk univ.dipl.inž.arh., mag. Barbara Žižič univ.dipl.inž.arh.
Odgovorni vodja projekta:	mag. Barbara Žižič univ.dipl.inž.arh., Biro pomlad d.o.o.
Zasnova strojnih inštalacij:	Robotina d.o.o.
Projektant strojnih inštalacij:	Fering d.o.o.
Nadzornik gradbenih del:	Matija Lokar univ.dipl.inž.grad.
Nadzornik strojnih inštalacij:	Fering d.o.o.
Izvajalec strojnih inštalacij:	Robotina d.o.o.
Odgovorni vodja strojnih del:	Marjan Strnad univ.dipl.inž.el.

 

 Funkcionalna shema strojnice 1 (836 KB)

 

Investicijski strošek za strojne inštalacije (ogrevanje in prezračevanje) vključno z inteligentnimi inštalacijami: 800.000 €

 

Glavni tehnični podatki o objektu:

Tlorisni gabariti: 39x21 m

Etažnost: klet, pritličje, nadstropje, mansarda 1, mansarda 2

Brutto površina: 819 m2

 

Glavni tehnični podatki o vgrajenih sistemih:

Toplotna moč: 2x180 kW

Hladilna moč: 2x160 kW

Prezračevalni sistemi: skupni količina zunanjega zraka na petih klimatih 17.500 m3/h

 

Obrazložitev:

Na vrtu župnijske cerkve Ljubljana Trnovo je Zavod Karitas v letu 2007 začel graditi dom za starejše občane s 63 posteljami na 3.325 m2 ogrevane površine.

Objekt je bil v začetku z energetskega vidika načrtovan klasično - z 12 cm toplotne izolacije na stenah, 18 cm na strehi in okna z dvojno klasično zasteklitvijo. Kot vir toplote in hladu so bile predvideni 4 plinski kotli vezani v kaskado za ogrevanje in pripravo tople pitne vode ter 2 hladilna agregata za pripravo hladilne vode za potrebe hlajenja objekta. Ogrevanje naj bi bilo izvedeno z radiatorji in ventilatorskimi konvektorji, reguliranimi s sobnimi termostati. Mehansko prezračevanje je bilo predvideno samo za skupne prostore.

 

SPREMEMBA NAČRTOV Z NAMENOM UPORABE OVE, IZBOLJAŠANJA ENERGIJSKE VARČNOST IN UČINKOVITE RABE ENERGIJE

Za sedanje razmere velika energijska poraba glede na zasnovo objekta ter spoznanja o sodobnih rešitvah in možnostih inteligentnega upravljanja bodočega doma, je spodbudilo investitorja k razmisleku. Podjetju Robotina je naročil revizijo in spremembo projekta, na osnovi katere se je odločil korenito spremeniti energetsko oskrbo obojekta, distribucijo in krmiljenje ogrevanja in hlajenja ter prezračevanja, kot tudi izboljšati izolativnost gradbenega ovoja stavbe.

 

GRADBENI OVOJ IN SISTEMI OGREVANJA, HLAJENJA

Danes, ko je objekt končan, je fasada izolirana s 16 cm kamene volne, streha s 25 cm , okna so troslojna s plinskim polnjenjem in elektromotorno krmiljenimi senčili. Vir toplote in hladu je podzemna voda s približno 13°C, katere je v prodnati plasti porečja Gradaščice v izobilju. Ta voda predstavlja idealen vir za pridobivanje toplote za ogrevanje in pripravo tople pitne vode preko toplotnih črpalk voda/voda, kot tudi za pasivno hlajenje v jedru betonskih plošč ter stropu mansarde. Za pregrevanje sistema tople pitne vode proti legioneli in kot varnostni sistem v primeru okvare toplotnih črpalk, je dom priključen tudi na obstoječi plinski kotel starega župnišča, ki je bil občutno predimenzionirana.

 

UDOBJE OBČUTKA SVEŽINE IN TOPLINE

V vseh sobah in skupnih prostorih ter kapeli in fizioterapiji je talno gretje , le nekateri pomožni prostori imajo vgrajene stropne konvektorje, ki pa so tudi priključeni na toplotno črpalko. Vezava toplotnih črpalk omogoča izkoriščanje obeh medijev, ki ju pri svojem delovanju nudi: tako poleti pri ogrevanju tople pitne vode nastaja odvečna količina hladne vode. To vodo porabijo prezračevalni sistemi za hlajenje in razvlaževanje zraka. Stroji v pralnici in kuhinji so priključeni na toplo vodo iz toplotne črpalke, tako da z električnimi oz. plinskimi grelci dogrevajo vodo nad 50°C. Prezračevanje prostorov je izvedeno s 5 centralnimi prezračevalnimi sistemi z rekuperacijo toplote, kamor so sedaj priključene tudi vse sobe za oskrbovance.

Vsa okna so vgrajena po smernicah RAL ter opremljena s senčili, večina z elektromotornimi krmiljenjem, povezanimi v centralni nadzorni sistem. Tako so pozimi odstrta, poleti pa v času velikega osončenja zastrta, seveda v odvisnosti od ure in osončenosti, ki jo sistem meri preko vremenske postaje. Vsaka soba je opremljena z vsaj enim merilnikom temperature in vlage, vse kopalnice imajo svoje senzorje temperature.

Sistem klica sestre SOS: V sistem inteligentnega upravljanja doma je integriran tudi sistem za klic sestre v primeru potrebe oskrbovanca. Sistem je preprost, vendar učinkovit in nudi možnost arhiviranja časa proženja klica in odziva sestre. Seveda nudi tudi možnost prenosa klica v DECT ali GSM omrežje.

 

INTELIGENTNO VODENJE

Vsi sistemi energetike v stavbi so povezani v enoten nadzorni sistem, ki uravnava in usklajuje delovanje posameznih naprav. Ker gre pri sistemu aktivacije betonskega jedra in talnem gretju za izjemno toge sisteme ogrevanja in hlajenja, je temu prilagojen tudi sistem inteligentnih inštalacij, ki poleg trenutnih podatkov iz vremenske postaje uporablja tudi vremensko prognozo, ki jo prejema preko interneta. Upravljanje vseh sistemov poteka v sistemu, ki je preko celotnega objekta povezan z inteligentnim vodilom. Tako so vsi podatki in ukazi mogoči z vsakega mesta, preko interneta ali GSM omrežja, kar zagotavlja izjemno preglednost pri upravljanju, minimalno obremenitev delovne sile, hitrejše odzivne čase vzdrževalcev in s tem krajše čase zastoja v primeru napak.

Poleg samega doma je na isti sistem priključeno tudi ogrevanje župnišča in cerkve , trenutno pa tečejo pogovori in usklajevanja z Mestno občino Ljubljana glede ogrevanja bližnje šole in vrtca z istim sistemom. Tam so nameščeni sicer radiatorji, vendar so izračuni pokazali, da bi se z izboljšanjem ovoja stavb, ki je planirano, znižala temperatura ogrevne vode v dovodu za radiatorje in bi lahko ogrevanje prostorov večino grelne sezone pokrili s toploto iz obnovljivih virov. Vodnjaki in toplotne postaje so že sedaj dimenzionirani na pokrivanje skupnih potreb, vzpostaviti bo treba samo še toplovodno povezavo do vrtca in šole in dograditi toplotne črpalke ter infrastrukturo v šoli in vrtcu.

 

ENERGIJSKA UČINKOVITOST

Po prvotnem projektu bi dom letno porabil:

· za ogrevanje prostorov cca 24.000 Sm 3 zemeljskega plina,

· za pripravo sanitarne vode cca 11.500 Sm 3 zemeljskega plina,

· za hlajenje in razvlaževanje zraka cca 60.000 kWh električne energije.

 

Sedaj predvidevamo letno rabo:

· za pogon toplotnih črpalk cca 52.000 kWh električne energije,

· za pregrevanje proti legioneli cca 500 Sm 3 zemeljskega plina.

 

Za ogrevanje župnišča in cerkve je bila letna raba plina 9.000 Sm 3 . Ker župnišče ni nizkoenergijski objekt , ga v obdobju najnižjih temperatur še vedno ogrevamo s plinom, kar pomeni tudi po priključitvi toplotnih črpalk cca 400 Sm 3 plina letno. Preostalo toploto pridobimo s toplotnimi črpalkami, za katere porabimo cca 17.000 kWh električne energije.

Emisije CO 2 so tako za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje doma, župnišča in cerkve zmanjšane na manj kot polovico oz. od cca 105.000 kg na 45.000 kg.