Dobra inženirska praksa  

Z naročnikom Tehnološki Park Ljubljana d.o.o., ki je tudi 14% soinvestitor v projektu, je bila sklenjena pogodba o Celoviti oskrbi z energijo z osnovno investicijsko vrednostjo 1.790.000 €, kjer se je Petrol za 15 letno obdobje zavezal oskrbovati celotno območje TPL-ja s potrebno toploto, hladom, ogrevano sanitarno vodo in električno energijo (v primeru izpada zunanjega napajanja).

Srce EC TPL je trigeneracijsko postrojenje (postrojenje za soproizvodnjo toplotne in električne energije, ki toplotno energijo motorja uporablja tudi za pripravo hladu z absorpcijskim agregatom). Poleg njega EC sestavljajo še kotli na zemeljski plin, kompresorji in hladilni stolpi, sistem daljinskega nadzora in energetskega knjigovodstva, ki omogočata nadaljnjo optimizacijo obratovanja in s tem stroškovno učinkovito energetsko oskrbo naročnika.

Postrojenje vgrajeno na lokaciji TPL:

1. Plinski motor Jenbacher: 739 kWt, eta t = 47,1% (pri 100% obremenitvi)

625 kWe, eta e = 39,8% (pri 100% obremenitvi),

2. Plinski kotli Viessmann : 2 x 1120 kW,

3. Absorpcijski agregat Carrier 16JB: 600 kW hladu,

4. Kompresorji Carrier : 1 x 942 kW hladu,

priključna električna moč 190 kW, COP = 4,95

1 x 1057 kW hladu,

priključna električna moč 215 kW, COP = 4,93,

5. Hladilni stolpi : 1 x 1465 kW hladilne moči

2 x 1130 kW hladilne moči.

Uporabniki prostorov TPL-ja se z električno energijo oskrbujejo preko zunanjega napajanja, vendar jim je v primeru izpada zunanjega energetskega omrežja omogočeno še sekundarno napajanje iz SPTE enote v otočnem obratovanju, kot tudi s pomočjo terciarne rezerve s klasičnimi dizelskimi agregati.

Maksimalna načrtovana skupna letna proizvodnja EC TPL predvideva proizvodnjo: 2.500 MWh električne, 2.800 MWh toplotne energije in 2.200 MWh hladu.

Pri izbiri najustreznejšega sistema SPTE / trigeneracijskega postrojenja je potrebno upoštevati celo vrsto dejavnikov, od zahtevanega razmerja med pridobljeno električno energijo in toploto (hladu), zahtevane temperature pridobljene toplote, razpoložljivosti goriv, nihanj v porabi, itd.

To pomeni, da ni mogoče podati splošno veljavnih napotkov za izbiro vrste sistema, pač pa vsak posamezen primer zahteva poglobljeno predhodno analizo, ki za primer EC TPL rezultirajo predvsem v:

· pričakovani nižji dolgoročnih stroških oskrbe z energijo;

· večji zanesljivosti pri oskrbi s potrebno energijo (toplota, hlad, elektrika);

· možnosti samooskrbe z EE v primeru izpada zunanjega elektro energetskega sistema;

· večji učinkovitosti pri izrabi primarne energije v primerjavi s klasično proizvodnjo EE iz termoelektrarn (letni prihranek primarne energije iz EC TPL v višini 1.458 MWh);

· manjših emisijah CO2 v primerjavi s klasično proizvodnjo EE iz termoelektrarn (zmanjšanje emisij CO2 za 376 ton letno).