Dobra inženirska praksa
Energijska sanacija večstanovanjskih stavb
Ime objekta: | Energijska sanacija večstanovanjskih stavb na Steletovi 8 in Kvedrovi 17 |
Lokacija: | Ljubljana |
Leto izvedbenih del: | 2007 |
Investitor: | Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana |
Naročnik: | Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana |
Arhitekturna zasnova: | - |
Projektant grad. konstrukcije: | - |
Odgovorni projektant: | Anin Sever, univ.dipl.inž.arh. |
Svetovalni inženiring in nadzor: | E-NETSI d.o.o. |
Izvajalec: | IMOS d.d., Ljubljana |
Odgovorni vodja del: | - |
Obrazložitev:
Javni stanovanjski sklad MOL, v skladu s svojim odlokom o ustanovitvi, investira v gradnje ali prenove stanovanj, predvsem v neprofitna stanovanja.
Izkazalo se je, da je neplačevanje obratovalnih stroškov zelo pogosto razlog dolgoletnih sporov med najemniki in upravniki. Prav zaradi tega, da se obratovalni stroški zmanjšajo in da se v stanovanju ohrani kvaliteta bivanja, je JSS MOL v zadnjih petih letih iskal tehnične rešitve in pridobival znanje, vse z namenom racionalizacije nujnih obratovalnih stroškov.
Seveda so Skladove aktivnosti sovpadale z uvajanjem nove zakonodaje in novih tehnologij v gradbeništvu, vse z namenom zmanjševanja rabe energije in posledično manjšega vpliva toplogrednih plinov na okolje.
Javni stanovanjski sklad MOL je tako v letu 2007 izvedel dve e nergijski sanaciji večstanovanjskih stavb na Steletovi 8 in Kvedrovi 17, kar predstavlja pilotska posega kakovostne sanacije dveh starejših stanovanjskih stavb v Ljubljani.
Stavbi sta bili z vidika energetske učinkovitosti in stanja toplotne zaščite neustrezni glede na sodobne zahteve, kljub temu se jih ne more šteti med stavbe z izrazito slabimi tovrstnimi karakteristikami. Stavbi sta bili grajeni pred nekaj desetletji in sta v preteklosti že doživeli določene spremembe in izboljšave. Toplotna zaščita ovoja stavb je bila nezadostna in neenakomerna, stavbno pohištvo je bilo pretežno v zelo slabem stanju. Oboje je povzročalo nepotrebne transmisijske toplotne izgube v ogrevalnem obdobju, nekontrolirane ventilacijske izgube skozi netesna mesta na oknih in vratih in nižjo raven bivalnega ugodja v prostorih. Obratovalni stroški so bili zato višji.
Stavba na lokaciji Kvedrova 17, Ljubljana, je podkleten večstanovanjski blok v nizu enakih tipičnih blokov z dvokapno streho. V stavbi je 20 stanovanj. Ogrevana tlorisna površina stavbe je ca 1500 m2.
Izvedeni sanacijski ukrepi:
• dodatna toplotna zaščita zunanjih sten, +10 cm
• dodatna toplotna zaščita stropa nad kletjo, + 8 cm
• dodatna toplotna zaščita stropa proti neogrevanemu podstrešju, + 20 cm
• zamenjava oken s sodobnimi energetsko učinkovitimi (U=1,5 W/m2K)
• izvedba sistema mehanskega prezračevanja z izmenjavo toplote, izkoristek 75%
• vgradnja zunanjih senčil na okna
• rešitev toplotnih mostov pri obstoječih balkonih.
Raba energije (za ogrevanje) pred sanacijo: 75-85 kWh/m2 leto.
Raba energije(za ogrevanje) po sanaciji: 16-17 kWh/m2 leto. Stopnja redukcije: 80%.
Stavba na lokaciji Steletova 8, Ljubljana, je podkleten večstanovanjski blok z dvokapno streho. V stavbi je 60 stanovanj. Ogrevana tlorisna površina stavbe je ca 3800 m2.
Izvedeni sanacijski ukrepi:
• povečanje toplotne zaščite zunanjih sten in parapetov na skupaj 15 cm
• dodatna toplotna zaščita stropa nad kletjo, + 8 cm
• povečanje toplotne zaščite stropa proti strehi na skupaj 22 cm
• zamenjava oken s sodobnimi energetsko učinkovitimi (U=1,5 W/m2K)
• izvedba sistema mehanskega prezračevanja z izmenjavo toplote, izkoristek 75%
• vgradnja zunanjih senčil za okna
• rešitev toplotnih mostov pri obstoječih balkonih.
Raba energije (za ogrevanje) pred sanacijo: 75-85 kWh/m2 leto.
Raba energije (za ogrevanje) po sanaciji: 5-6 kWh/m2 leto. Stopnja redukcije: 93%.