Dobra inženirska praksa
Vsi primeri dobre prakse
OBJEKT: Razdružitev zemljišča agrarne skupnosti
Zemljišča so v solastnini, kar pomeni da ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari v deležu, ki je določen v sorazmerju s celoto in se izraža v odstotku ali ulomku, predstavlja pa idealni delež.
OBJEKT: Saxonia Franke - primer trajnostne gradnje v industriji
Objekt je vsekakor dober primer trajnostne gradnje, saj je zasnovan na način, da pridobiva vso toplotno energijo za ogrevanje iz odpadne toplote, ki nastaja v proizvodnem procesu. Sistem je zasnovan tako, da predvideva maksimalno mogočo izrabo odpadne toplote. Prostori, ki nimajo zadostnih notranjih virov kot proizvodnja in jih je potrebno ogrevati, se ogrevajo s talnim, skladišče pa s toplozračnim ogrevanjem. V poletnem času v sistemu talnega ogrevanja kroži hladna voda, ki pripomore k boljšemu temperaturnemu ugodju.
OBJEKT: Večstanovanjska stavba Pipanova pot - primer pasivne gradnje
Objekt je izdelan v pasivnem standardu, kar pomeni, da je poraba energije za ogrevanje nižja od 15 kWh/m2 na leto. Armiranobetonska konstrukcija s ploskovnim temeljem na ekstrudiranem polistirenu je obdana s kakovostno toplotno zaščito brez neobdelanih toplotnih mostov, v povprečju je U enak 0,12 W/m2K, okna so troslojna, U = 0,7 W/m2K. Ves ovoj je grajen zrakotesno, zahtevana zrakotesnost pod 0,5 izmenjav na uro pri nadtlaku 50 Pa, je bila že pri prvih meritvah nižja, saj je bilo izmerjeno 0,3 izmenjave na uro.
OBJEKT: Vrtec Trebnje
Konstrukcijsko je objekt je zasnovan kot nizko - energijski objekt v klasično – montažni gradnji s sovprežno med etažno konstrukcijo. Izbrani sistem, ob upoštevanju vseh bistvenih zahtev gradnje, zagotavlja tudi relativno kratek rok realizacije celotnega projekta. Nosilna konstrukcija je pretežno jeklena - vijačena, kletni del s stopniščnim jedrom in dvigalnimi jaški je armiranobetonski. Celotni fasadni ovoj sestoji iz raznolikih TRIMO fasadnih sistemov.
OBJEKT: Nizkoenergijski poslovni objekt Kobra
Stavba KOBRA koristi vse razpoložljive vire energije na lokaciji (sonce – priprava sanitarne vode in proizvodnja električne energije, geotermalno energijo – zračni zemeljski prenosnik toplote, podtalnica in geosonde). Proizvodnjo toplote zagotavljajo toplotna črpalka, z zemeljskim prenosnikom toplote se izvaja začetno ogrevanje ali hlajenje zunanjega zraka. Gradbena fizika je zasnovana po principih »Passivhaus-standardov«.
OBJEKT: Izkoriščanje odpadne toplote v Tovarni proteinskih koncentratov (TPK) Perutnina Ptuj
Izkoriščanje odpadne toplote zajema popolnoma nov sistem izkoriščanja odpadne toplote iz odpadne pare, skladiščenje odpadne toplote in njeno uporabo v proizvodnih procesih PC Mesne industrije. Sistem rekuperacije sestavljajo trije podsistemi.
OBJEKT: Inovativne geodetske meritve pri prenovi Dravskih elektrarn Maribor
Glavni cilji prenove dravskih elektrarn je zagotoviti varno in ekološko sprejemljivo obratovanje elektrarn v naslednjih desetletjih, povečati moč elektrarn, izkoristiti večji del hidropontecijala Drave in povečati proizvodnjo električne energije.
OBJEKT: Vpogled v podatke o nepremičninah za registrirane uporabnike (PREG)
Vpogled za registrirane uporabnike (PREG) omogoča vpogled v vse geodetske podatke, ki so v večnamenskem, uporabnikom prilagojenem sistemu distribucije. Storitev vpogleda v geodetske podatke omogoča iskanje po atributih in grafiki po vseh podatkovnih zbirkah, vključenih v sistem.
OBJEKT: 
Bohinj Park EKO Hotel
Bohinj Park EKO Hotel je bil zgrajen z veliko pozornostjo do okolja in je kot tak trenutno eden najbolj naprednih, energetsko učinkovitih namestitvenih kompleksov v centralni Evropi. Od otvoritve dalje v juniju 2009 se izdatno posveča trajnostnim vprašanjem, maja 2010 pa je tudi uradno postal 1. ekološki resort v Sloveniji, ki se ponaša s prestižnim trajnostnim Green Globe certifikatom.
OBJEKT: Osnovna šola Brezovica
Naročnik je imel enostavno zahtevo: nadomestno gradnjo, ki bo zadoščala za povečano število učencev, zagotavljala nizke obratovalne in vzdrževalne stroške, zgrajena v kratkem času, investicija pa ne sme preseči predvidenih sredstev.
Izbrani arhitekt ni obremenjeval investitorja s podrobnostmi gradnje, ampak je vse naročnikove potrebe združil v pojmu ekologične arhitekture. Odločil se je za nizkoenergijski objekt kompaktne zasnove, ki s svojimi lastnostmi zagotavlja nizko porabo energije, hkrati pa zagotavlja enostavno izvedbo.
OBJEKT: Kristalna palača
Z izgradnjo Kristalne palače, poslovnega, trgovskega in družabnega središča, ki obsega 41.000 m2 uporabnih površin, je BTC izpolnil najvišja pričakovanja in zahteve njegovih uporabnikov – tako v arhitekturi, okoljskih standardih kot ustvarjalnem in bivanjskem udobju. Prvovrstni tehnološki in ekološki materiali, izvirna in sodobna arhitektura ter elegantno in udobno zasnovana notranjost ustvarjajo unikaten prostor Kristalne palače, ki bo uporabnikom in njenim obiskovalcem omogočil, da se bodo v njem počutili udobno, varno in sproščeno.
OBJEKT: Predor pod Ljubljanskim gradom
Predor pod Ljubljanskim gradom je bil zgrajen leta 1951. Način gradnje, ki je bil uporabljen takrat, in kasnejši manjši posegi v okviru rednega vzdrževanja so omogočali praktično neprekinjeno uporabo. V zadnjem času pred sanacijo pa je bilo opaziti več sprememb na oblogi v predoru, ki so kazale na počasno zmanjševanje nosilnih sposobnosti obloge ter pojav razpok in manjših pronicanj hribinske vode v predor, ki so izkazovali dotrajanost notranje obloge. Osnovni namen sanacije predora je bil vzpostavitev učinkovitejšega kontroliranega zbiranja in odvajanja zalednih vod, ki so pogoj za trajno stabilnost in nemoteno obratovanje predora.
OBJEKT: Večnamenski objekt AB Pesnica (Mercator Pesnica)
Je ena izmed petih zgradb v Sloveniji, ki so za svojo nizko porabo pridobili certifikat Evropske Komisije GreenBuilding. Slednje pomeni, da objekt potroši 25% manj energije, kot je zahtevano po najstrožjem nacionalnem energetskem predpisu. Toda večnamenska stavba AB Pesnica slednje zahteve še presega.
OBJEKT: Komasacija kmetijskih zemljišč na območju komasacije Markovci jug
Osnovni cilj izvedbe komasacije je izboljšanje kmetijske proizvodnje na do sedaj razdrobljenih in razpršenih obdelovalnih površinah enega lastnika oziroma uporabnika. Zaradi razdrobljenosti in razpršenosti obdelovalnih površin je namreč ekonomska izraba precej nižja, saj taka razporeditev parcel povzroča dodatne stroške pri njihovi obdelavi. Z zložbo kmetijskih zemljišč se izboljša parcelna struktura in poveča površina obdelovalnih parcel, oblikovani in urejeni so dostopi do parcel in posledično zmanjšani stroški kmetijski pridelave. S tem se kmetijam omogoči tudi, da so z znižanimi pridelovalnimi stroški, lahko bolj konkurenčni na trgu.
OBJEKT: Pešpot Šmartinsko jezero
Skladno s prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje Šmartinskega jezera je kot javni interes okoli jezera predvidena ureditev in izgradnja pešpoti. Projekt je zajemal ureditev in izgradnjo pešpoti s spremljajočimi objekti (počivališča, sanitarije) med zalivom pri Gradu (Runtole), do pregrade oziroma parkirišča in proti čolnarni Muzelj v skupni dolžini cca. 3.250m.
OBJEKT: Modularna montažna jeklena gradnja - vrtec Podpeč
Sistem modularni vrtci je inovativen, hiter način gradnje, ki za potrebe naročnika in končnega uporabnika izkorišča vse funkcionalne prednosti, ki jih mobilna, modularna gradnja ponuja. Sestav ponuja hitro, računalniško podprto idejno rešitev iz modularno tipiziranih bivalnih enot. Možno je sestaviti tloris v skladu z veljavnimi predpisi in minimalnimi standardi. Omogočena je gradnja v širino in višino do treh etaž, kar predstavlja idealno rešitev v primeru mešanega programa upravnih prostorov in varstvenih enot.
OBJEKT: Porsche center - modularni fasadni sistem
Osnovno vodilo pri izbiri fasadnega ovoja je bilo, da naj ta ne bo zgolj atraktiven in eleganten temveč naj zadosti tudi visokim standardom na področju vodotesnosti in požarne odpornosti. Odgovor na svoje zahteve so našli v modularnem fasadnem sistemu Qbiss by trimo mednarodno priznanega slovenskega proizvajalca Trimo d.d., ki je za fasadni sistem, ki je vgrajen na tem objektu, v letu 2009 prejel nagrado IZS za inovativnost na področju graditve objektov.
OBJEKT: Pogodbena komasacija - PPC Komenda
Geodetsko podjetje je izvedlo po sedaj dostopnih podatkih največjo pogodbeno komasacijo v Sloveniji, ki je bila tudi realizirana v zemljiški knjigi in evidentirana v zemljiškem katastru. Komasacija je bila izvedena na območju poslovno proizvodne cone Komenda. Območje pogodbene komasacije je bilo večje od 70 ha, namenjeno pa je bilo izgradnji poslovne cone, ki se je navezoval na njen že zgrajen del v obsegu 18 ha.
OBJEKT: Viadukt čez dolino Mangartskega potoka
Vsa geodetska dela so bila izvedena z elektronskim tahimetrom Leica TCRM1203. Za potrebe zakoličbe in monitoringa je bila stabilizirana mreža geodetskih točk. Primarna mreža, sestavljena iz treh betonskih stebrov z nastavkom za prisilno centriranje, je bila stabilizirana na mestih vidnih z objekta.
OBJEKT: Varnostna razsvetljava v Upravnem centru Logatec
V vsakem primeru mora varnostna razsvetljava ohraniti določeno raven osvetljenosti v prostoru (t.i protipanična razsvetljava), poleg tega pa z osvetlitvijo poti umika zagotoviti varno evakuacijo (osvetlitev poti in označitev smeri). Varnostna razsvetljava se načrtuje v skladu s smernicami evropskega standarda EN1838, ki za posamezne namene določa sledeče vrednosti osvetlitve: poti umika vsaj 1 lx, protipanična razsvetljava vsaj 0.5 lx, hidranti, gasilni aparati vsaj 5 lx. Število varnostnih znakov naj bo tolikšno kot zadostuje za nedvoumno označitev poti umika, kar pomeni pri vsaki spremembi smeri, pri vsakem križišču na poti umika in nad vsakimi vrati na poti umika (izhod v sili).
OBJEKT: Fotonapetostna elektrarna Davidov Hram Žalec
Podjetje ENERSIS d.o.o. je v mesecu januarju 2009 predalo v pogon do sedaj največjo slovensko fotonapetostno elektrarno. Njena instalirana vršna moč znaša 222,56 kWp. Elektrarno sestavlja 1035 monokristalnih fotonapetostnih modulov moči 215 Wp. Izkoristek modulov znaša 17,3 %, izkoristek vgrajenih celic pa presega 22 %.
OBJEKT: Dom starejših Janeza Krstnika - uporaba OVE pri inteligentno krmiljenem nizkoenergijskem objektu
Objekt je bil v začetku z energetskega vidika načrtovan klasično - z 12 cm toplotne izolacije na stenah, 18 cm na strehi in okna z dvojno klasično zasteklitvijo. Kot vir toplote in hladu so bile predvideni 4 plinski kotli vezani v kaskado za ogrevanje in pripravo tople pitne vode ter 2 hladilna agregata za pripravo hladilne vode za potrebe hlajenja objekta. Ogrevanje naj bi bilo izvedeno z radiatorji in ventilatorskimi konvektorji, reguliranimi s sobnimi termostati. Mehansko prezračevanje je bilo predvideno samo za skupne prostore.
OBJEKT: Nadzidava obstoječega objekta - Oddelek za matematiko
Naloga projekta, ki je zaživel leta 2003, je bila nadzidava ter potresna in statična ojačitev obstoječe armiranobetonske skeletne konstrukcije, ki je bila dograjena leta 1970.
Obstoječi objekt tlorisne dimenzije 63 x 15 m je bila armiranobetonska okvirna konstrukcija brez nosilnih sten, temeljen globoko s Franky piloti. Na podlagi osnovnega projekta iz leta 1963 je bilo razvidno, da objekt ni bil zgrajen v celoti. Namesto 5-ih etaž se je izvedlo le 3 etaže.
OBJEKT: Puhov most na Ptuju
Kabelski mostovi so najzahtevnejše inženirske konstrukcije. Če se kabelski most gradi po prosto konzolnem postopku v ostrem radiju preko širokega jezera, postane vreden svetovne pozornosti. In prav taka je konstrukcija Puhovega mostu na Ptuju, ki prečka umetno akumulacijsko jezero na reki Dravi.
OBJEKT: Bioplinarna Nemščak
Investitor Panvita Ekoteh d.o.o. je na lokaciji farme Nemščak zgradil bioplinarno za proizvodnjo bioplina iz gnojevke, koruzne silaže in stranskih živalskih proizvodov (SŽP2 in SŽP3) in energetski center za kogeneracijo toplotne in električne energije iz bioplina. Električna moč kogeneracije je 1,4 MW. Toplotna energija iz kogeneracije se uporablja za ogrevanje gnilišč bioplinarne, za pripravo pare za sterilizacijo stranskih živalskih proizvodov, za ogrevanje obratne in upravne stavbe bioplinarne ter za ogrevanje hlevov farme.
OBJEKT: Tehnološki park VP 3/2 Brdo
Z naročnikom Tehnološki Park Ljubljana d.o.o., ki je tudi 14% soinvestitor v projektu, je bila sklenjena pogodba o Celoviti oskrbi z energijo z osnovno investicijsko vrednostjo 1.790.000 €, kjer se je Petrol za 15 letno obdobje zavezal oskrbovati celotno območje TPL-ja s potrebno toploto, hladom, ogrevano sanitarno vodo in električno energijo (v primeru izpada zunanjega napajanja).
Najbolj obremenjen del avtocestnega obroča okoli Ljubljane je zahodna ljubljanska obvoznica, ki po podatkih iz leta 2004 prevzema prometne obremenitve nad 65000 vozil na dan (PLDP). Zahodna ljubljanska obvoznica je odsek avtocestne povezave z oznako A2, med razcepoma Kozarje in Koseze, z vmesnim priključkom Brdo. V razcepu Kozarje se nadaljuje v južno ljubljansko obvoznico (A1) in primorski avtocestni krak (A1), v razcepu Koseze pa v gorenjski avtocestni krak (A2) in v severno ljubljansko obvoznico, ki sodi v kategorijo hitre ceste (H3).
OBJEKT: Prva prenova javne stavbe v pasivni tehnologiji v Sloveniji
Vrtec Manka Golarja v Gornji Radgoni sestavljata dve pritlični stavbi, vsaka s približno 900 m2 neto ogrevane površine: starejši del na Kocljevi 2 (v nadaljevanju stavba »X«), ki je bil zgrajen pred tridesetimi leti (1975) in novejši del na Kocljevi 4 (v nadaljevanju stavba »L«), ki je bil zgrajen sedem let kasneje (1982). Prenova v pasivni tehnologiji je popolnoma spremenila energijsko zasnovo stavb Vrtca Manka Golarja: pred prenovo sta se stavbi ogrevali na skupno kotlovnico na kurilno olje z močjo ca. 300 kW, sedaj vse potrebe pokrivata dve toplotni črpalki voda – voda z močjo 12 kW in dva manjša solarna sistema.
OBJEKT: Sistem gašenja z vodno meglo
Potniški terminal T-2 letališča Jožeta Pučnika v Ljubljani je med najpomembnejšimi investicijami v Sloveniji v zadnjih letih. V dogovoru z investitorjem, avtorjem arhitekturne zasnove ter strokovnjaki požarne varnosti v Sloveniji in zunaj nje smo se odločili za v Sloveniji še vedno novo tehnologijo požarne zaščite: gašenje z visokotlačno vodno meglo.
OBJEKTA: Steletova 8 in Kvedrova 17
Javni stanovanjski sklad MOL, v skladu s svojim odlokom o ustanovitvi, investira v gradnje ali prenove stanovanj, predvsem v neprofitna stanovanja.
Izkazalo se je, da je neplačevanje obratovalnih stroškov zelo pogosto razlog dolgoletnih sporov med najemniki in upravniki. Prav zaradi tega, da se obratovalni stroški zmanjšajo in da se v stanovanju ohrani kvaliteta bivanja, je JSS MOL v zadnjih petih letih iskal tehnične rešitve in pridobival znanje, vse z namenom racionalizacije nujnih obratovalnih stroškov.
Seveda so Skladove aktivnosti sovpadale z uvajanjem nove zakonodaje in novih tehnologij v gradbeništvu, vse z namenom zmanjševanja rabe energije in posledično manjšega vpliva toplogrednih plinov na okolje.
Javni stanovanjski sklad MOL je tako v letu 2007 izvedel dve energijski sanaciji večstanovanjskih stavb na Steletovi 8 in Kvedrovi 17, kar predstavlja pilotska posega kakovostne sanacije dveh starejših stanovanjskih stavb v Ljubljani.
OBJEKT: Visoko regalno skladišče II
Trimo že vrsto let sodeluje pri gradnji številnih visoko regalnih skladišč. Obogaten z izkušnjami ter znanjem je za potrebe lastnega skladiščenja vhodnih in izhodnih materialov razvil sistemsko rešitev za visoko regalna skladišča, ki jo bo skozi interne projekte preizkusil in izpopolnil, nato pa tudi ponudil zunanjim partnerjem.
OBJEKT: Cestni predor Ločica
Gradnjo predora Ločica, ki je dolg (desna predorska cev 750m, leva predorska cev 810m, skupaj 1560m) so zaznamovale značilne spremenljive geološko geotehnične razmere. Te so bile posebej analizirane pred gradnjo portalnih območij, tako da so bile dodatno raziskane pred samo gradnjo predora.
OBJEKT: Cestni predor Jasovnik
Predor Jasovnik, kot drugi po vrsti od vzhodnega območja Trojan proti Ljubljani je dolg (desna predorska cev 1633m, leva predorska cev 1612m) skupaj 3245m. Hribinsko območje, v smeri od vzhodnega do zahodnega dela predora, sestavljajo zgornje triasni dolomit in apnenec ter srednje triasni glinavci, meljevci in tufiti prekriti z nestabilnim preperinskim pokrovom.
OBJEKT: Menerga Maribor
Nizkoenergijska inteligentna poslovna zgradba Menerga je primer arhitekture v sozvočju z okoljem. Ugodni ambientalni učinki - kot so primerna osvetljenost, izbrani koti padanja svetlobe, učinki senčenja, izkoriščanje pasivnih virov energije, regulacija osvetljenosti in vtoka energije sončnega sevanja - zavisijo od pametne regulacije energetike in sinhroniziranega krmiljenja podsistemov.
OBJEKT: TRIP - Trimo raziskovalno-inovacijska podmornica
Tako kot je kapitan Nemo v Jules Vernovem romanu »20.000 milj pod morjem« za premagovanje meja znanega uporabljal svojo podmornico Nautilus, tako si tudi Trimo za svoje poti v globine znanja lahko pomaga s svojim Nautilusom, ki so ga poimenovali TRIP ali Trimo Raziskovalno-Inovacijska Podmornica. V njej so svoje mesto dobili oddelki Razvoja, Informatike, Tehnične podpore in Kakovosti ter CBS Inštitut (Complete Building Solutions Institute).
OBJEKT: Dvocevni dvopasovni cestni predor Kastelec
Gradnja predora Kastelec, ki je dolg (2.292m - desna predorska cev, 2.240m - leva predorska cev, skupaj 4.532m) je potekala v apnencih in dolomitih v kraškem območju s spremljajočimi pojavi, kot so kraške kaverne, zakrasele odprte prelomne cone in kamninski zlogi z različnimi razpoklinskimi poroznostmi. Prav te naravne danosti so zahtevale uporabo prilagojenih postopkov izkopa in primarnega podpiranja vključno s premostitvami naravnih preprek v tleh, bokih in stropu predorskih cevi. Gradnja je potekala hitro z upoštevanjem pricipov Nove avstrijske gradnje predorov (NATM) ob sprotni geološko geotehnični spremljavi.
OBJEKT: Portoval
Projekt Portoval je poskus alternativne obravnave urbanizma in arhitekture nakupovalnih centrov. Kompleks centra sestavljajo masiven podstavek s tremi prosojnimi paviljoni iz lahke konstrukcije.
Zahtevni arhitekturni pogoji, lahkost konstrukcije, prosojnost, svetlost ter odprtost, hkrati pa izjemna obremenjenost prostora, so bili ključni razlogi za uporabo jekla kot nosilnega materiala konstrukcije mnogokina.
Zahtevna konstrukcija je zahtevala nestandardne pristope h konstruiranju in dimenzioniranju elementov ter interaktivnost z arhitekti, inštalaterji ter drugimi soudeleženimi v postopku projektiranja.
Brez uporabe modernih računalniških rešitev, bi zasnova nedvomno težila k poenostavitvam, ki ne bi tako jasno odražale vseh prednosti jekla v arhitekturi.
OBJEKT: Most preko reke Mure
Oktobra 2003 je bil odprt avtocestni odsek Vučja Vas - Beltinci, na katerem se nahaja najdaljši slovenski most, to je most čez reko Muro. Most je dolžine 833 m in je sestavljen iz dveh ločenih objektov skupne širine 28 m. Glavni razpon preko reke znaša 80 m, tipični razponi v nadaljevanju pa so dolžine po 40 metrov.
OBJEKT: Viadukt Črni kal
Viadukt Črni kal je z dolžino preko 1km in višino skoraj 100m cestni objekt in gradbena konstrukcija presežnikov. Globoko temeljenje visokih stebrov vmesnih podpor na strmem pobočju na elipsastih vodnjakih globine do 21 m, krakasto razvejani stebri višine do 90 m, razpon voziščnih konstrukcij preko 140 m, gradnja stebrov s samoplezajočim opažem, prosta konzolna gradnja voziščnih konstrukcij ob močnih sunkih burje, so elementi, ki uvrščajo viadukt v projektantsko in tehnološko - izvedbenem smislu med najzahtevnejše premostitvene objekte tudi v mednarodnem merilu.
OBJEKT: most Millenium preko Morače
Most Millenium preko reke Morače v Podgorici je prvi večji in zahtevnejši most s poševnimi zategami, ki ga je zgradilo katero od slovenskih gradbenih podjetij. Izvedbene projekte za most je izdelal projektivni biro PONTING d.o.o. iz Maribora (vodilni projektant Marjan Pipenbaher, univ.dipl.inž.grad.), vsa gradbena dela pa je izvedlo podjetje Primorje d.d. iz Ajdovščine, v sodelovanju s specializirano francosko firmo Freyssinet, ki je dobavila kable za obešanje mostu.
OBJEKT: Krka - obrat NOTOL
NOTOL je tovarna trdnih farmacevtskih oblik z najvišjo stopnjo avtomatiziranja v Evropi. Tovarna sestoji iz treh objektov skupne površine 23.124 m2, 4. proizvodnih otokov za granulirne linije, 11. proizvodnih otokov za tabletirke, 4. proizvodnih otokov za dražirne ali oblagalne linije, 2. proizvodnih otokov za kapsulirne linije in pakirnih linij. Projektirana letna zmogljivost je 2,5 milijarde tablet, obloženih tablet in kapsul.
