Novica  

V časniku Delo je bil 20.7.2015 objavljen članek z naslovom "Priložnosti so, vendar jih je treba poiskati", avtorja Cveta Pavlina na temo Energetske učinkovitosti.

Tudi v Sloveniji čedalje bolj pridobiva veljavo energijska ozaveščenost, prehod na uporabo obnovljivih virov energije, izboljšanje energijske učinkovitosti, tako imenovano zeleno gospodarstvo in prehod na nizkoogljično družbo.

Energetska učinkovitost ima izjemen pomen zaradi potenciala za izboljšanje konkurenčnosti družbe, zelene rasti in zaposlitvenega potenciala. Z akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020 si je Slovenija skladno z zahtevami evropske direktive o energijski učinkovitosti postavila cilj za izboljšanje energijske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020. Ta cilj je, da raba primarne energije leta 2020 ne bo presegla 7,125 milijona toe (82,86 TWh). To pomeni, da se glede na leto 2012 ne bo povečala za več kot dva odstotka.

Akcijski načrt za energijsko učinkovitost

Ukrepi v akcijskem načrtu so načrtovani v gospodinjstvih, javnem sektorju, gospodarstvu in prometu. Večino ukrepov predstavljajo že obstoječi ukrepi, ki so v izvajanju in s katerimi so bili do zdaj vmesni cilji doseženi. Akcijski načrt do leta 2020 prinaša predvsem v javnem sektorju še nekaj novih ukrepov, saj je treba izpolniti obveznost, da se vsako leto prenovi tri odstotke površine državnih stavb. Cilj države je zagotoviti, da bodo vse nove stavbe, ki so v lasti in rabi javnih organov, skoraj nič energijske od leta 2018, v drugih sektorjih pa od leta 2020. Dodatni ukrepi so predvideni v gospodarstvu, saj je učinkovita raba energije čedalje pomembnejši dejavnik izboljševanja konkurenčnosti gospodarstva.

Glede na projekcije iz akcijskega načrta je največji prihranek leta 2020 mogoče doseči v prometu, in sicer 1674 GWh (37 odstotkov skupnega prihranka), sledijo gospodinjstva s 1357 GWh (30 odstotkov), na tretjem mestu je industrija s 1056 GWh (23 odstotkov), najmanjši prihranek v višini 478 GWh (deset odstotkov) pa bo dosežen v storitvah.

Obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje energijskih prihrankov. Za doseganje cilja ga bo treba do leta 2020 četrtino energetsko obnoviti, kar pomeni približno 22 milijonov kvadratnih metrov stavbnih površin. S tem se bo raba energije v stavbah zmanjšala za skoraj desetino. Poleg tega se bo s temi ukrepi pospešila tudi gospodarska rast, saj se z njimi generirajo investicije v višini približno 500 milijonov evrov na leto. Učinki teh investicij pa so poleg velikih prihrankov pri stroških energije in posledično manjšemu uvozu energije tudi v delovnih mestih, in sicer na ravni 10.000 zaposlitev.

Energetske prenove v čim več občin

V Sloveniji bi morali izkoristiti lastne možnosti predvsem glede izkoriščanja obnovljivih energetskih virov in tako čim bolj nadomestiti fosilna goriva. Hkrati bi se morali čim bolj vključiti v tovrstne evropske projekte. Pri učinkoviti rabi energije in prehodu na obnovljive vire energije imajo pomembno vlogo tudi lokalne skupnosti, zato tudi v občinah naredijo čedalje več pri učinkoviti rabi energije.

Celoten članek si lahko preberete  tukaj (z uporabniškim imenom in geslom za dostop do portala  www.delo.si).