Novica  

Zveza društev arhitektov Slovenije je pripravila "Javni apel za omejitev in regulacijo zunanjega oglaševanja/oglaševanja v javnem prostoru", ki ga je naslovila na predsednika Vlade RS in druge institucije.

Ena od največjih vrednot Slovenije je njena naravna in kulturna krajina. Podoba dežele z neokrnjenimi gozdovi, gorami, morjem, rekami, polji ter med njimi posejanimi mesti in vasicami je naš osrednji identifikacijski element, obenem pa ogromen potencial za razvoj turizma, ki je na svetovni ravni vse pomembnejša gospodarska panoga.

Narska listina o avtentičnosti, 1994/ The Nara Document on Authenticity, 1994, izpostavlja kulturno in dediščinsko raznolikost kot nenadomestljiv vir duhovnega in intelektualnega bogastva vsega človeštva v času in prostoru( www.icomos.org/charters/nara-e.pdf).

Žal je zgoraj opisana podoba Slovenije precej idealizirana. Dejansko stanje je marsikje zelo slabo. Med največjimi krivci za vizualno degradacijo naše dežele je neomejeno zunanje oglaševanje, pojav, ki je v zadnjih letih presegel obseg, ki bi ga še lahko šteli za sprejemljivega. Njegova problematika je obsežna: od varovanja kulturne in naravne dediščine, ohranjanja krajinske podobe, zagotavljanja prometne varnosti in omejevanja svetlobnega onesnaževanja do dilem o obsegu pravic, ki jih imajo na svoji lastnini lastniki nepremičnin. Poseben problem je praksa financiranja občinskih programov in storitev s trženjem oglasnih mest v javnem prostoru, na škodo podobe tega prostora in kakovosti javne storitve. Prav groteskne, cenene, kaotične in neprepoznavne so postale mestne vpadnice, ki meščane in obiskovalce posiljujejo z nepregledno množico oglasov na pročeljih hiš, ograjah, mostovih, nadvozih, itd. Reklamno onesnaženje je nevzdržno tudi za naročnike oglasov in oglaševalske agencije.

Celoten poziv je objavljen  tukaj (147 KB).

 Fotografije vizualnega onesnaženja v Sloveniji (10.5 MB)
 Primer dobre prakse iz Grenobla (151 KB)