Novica  

Minister

Gospod dr. Jure Zupan

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Trg OF 13

1000 Ljubljana

 gp.mvztping@govpong.si

Zadeva: Izenačevanje oz. primerljivost strokovnih in znanstvenih naslovov

                 po obstoječem in bolonjskem izobraževalnem sistemu

Spoštovani gospod minister dr. Jure Zupan,

Inženirska zbornica Slovenije je po zakonu o graditvi objektov pravna oseba javnega prava. V zbornici je združenih preko 5700 pooblaščenih inženirjev, ki so aktivni na področju graditve objektov in urejanja prostora (odgovornih projektantov, revidentov, nadzornikov in vodij del).

Pomembna naloga, naložena zbornici z zakonom o graditvi objektov, je tudi sodelovanje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti ter zastopanje inženirske stroke v razmerju do njih.

Na zbornici spremljamo vaša prizadevanja za sprejem novega zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih, saj je le ta za slovenske inženirje življenjskega pomena. Tako smo preučili tudi besedilo predloga zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na seji 29. septembra 2004, s katerim se določajo pravila za tvorjenje strokovnih in znanstvenih naslovov po študijskih programih, kot jih v skladu z Bolonjsko deklaracijo predvideva novela zakona o visokem šolstvu.

V predlogu zakona resda ni določena primerljivost in usklajenost sedanjih in bodočih študijskih programov in s tem tudi ne primerljivost izobrazbe, a ne moremo mimo dejstva, da je ravno ta primerljivost bistvenega pomena pri sprejemanju zakona, saj je iz predlaganega tvorjenja strokovnih in znanstvenih naslovov že mogoče sklepati tudi na primerljivost programov.

Ne glede na to, da na tehničnih fakultetah študijski programi še niso dorečeni, smo v kontaktu z njimi pridobili informacije, ki so nam služile za izoblikovanje našega stališča.

- V Inženirski zbornici Slovenije nasprotujemo izenačevanju strokovnih in znanstvenih naslovov po obstoječem in bodočem, t.i. bolonjskem študijskem sistemu, saj menimo, da izenačevanje dveh sistemov, z različnimi izobraževalnimi/študijskimi programi in strokovnimi in znanstvenimi naslovi, katerih namen oz. izhodišče je različno že v osnovi, ni primerno.

- Zato menimo, da morajo biti iz strokovnih in znanstvenih naslovov podeljenih po bolonjskem izobraževalnem sistemu razvidne razlike v izobraževalnih sistemih danes in v prihodnosti.

- Tako podpiramo vaš zakonski predlog, da dobi diplomant, ki zaključi I. stopnjo po bolonjskem sistemu, strokovni naslov »dipl.inž. (UN oz. VS)«, diplomant, ki zaključi II. stopnjo, pa naslov »mag.inž.«. Na ta način bo ohranjena razpoznavnost razlik v izobraževalnih programih, s čimer bo preprečeno zavajanje, do katerega je prišlo npr. v primeru nazivov diplomantov višjih strokovnih šol.

- Primerljivost izobraževalnih sistemov in njihovih strokovnih in znanstvenih naslovov naj se naknadno reši v prehodnih in končnih določbah sistemskih (področnih) zakonov in sicer takrat, ko bodo že tudi znani/potrjeni novi izobraževalni programi posameznih fakultet.

- Pri pripravi zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih je potrebno diplomantom sedanjega univerzitetnega študija (univ.dipl.inž.) ohraniti pravico do direktne pridobitve doktorskega naziva.

Naše stališče utemeljujemo z naslednjim:

- Doslej je bil na tehničnih fakultetah (gradbeništvo, strojništvo, elektrotehnika, ipd.) za pridobitev naslova univ.dipl.inž. študij petleten in sicer je obsegal štiri in pol leta organiziranih oblik študija in pol leta za izdelavo diplomskega dela. Prvostopenjski bolonjski študij bo trajal tri oz. največ štiri leta (po pridobljenih informacijah v večini primerov tri leta). To pomeni, da bo pri pripravi bolonjskih prvostopenjskih študijskih programov, ki bodo eno oz. dve leti krajši, potrebno krčiti/izpuščati sedanje študijske vsebine, zaradi česar bo znanje teh diplomantov v primerjavi z znanjem univerzitetnih diplomiranih inženirjev nedvomno manj obsežno, predvsem pa različno.

- Razlika v znanju bo zagotovo izražena tudi v znanju pri opravljanju strokovnega izpita (po zakonu o graditvi objektov) kot pogoja za pridobitev poklicnega naziva pooblaščeni inženir, ki ga pridobi tisti inženir, ki je sposoben samostojno nastopati in opravljati delo odgovornega projektanta, revidenta, nadzornika in vodje del pri gradnji objektov. Nesprejemljivo je, da bi ob siceršnjem vsestranskem prizadevanju države za dvig kakovosti načrtovanja in gradnje objektov (javni interes) dopustili znižanje pogojev za dostop do poklica pooblaščeni inženir in s tem izničili vsa druga vzporedno potekajoča prizadevanja.

- Z istim problemom primerjave strokovnih in znanstvenih naslovov oz. študija po obstoječem in novem bolonjskem sistemu se ukvarjajo v vseh evropskih državah. Razprava o tem se je odvila tudi v okviru Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC), kjer je prevladalo stališče, da sedanjih univerzitetnih diplomiranih inženirjev (ki jih poznajo v vseh srednje evropskih državah) ni mogoče enačiti/primerjati s prihodnjimi prvostopenjskimi, temveč z drugostopenjskimi, saj v času predvidenem za prvostopenjski bolonjski študij diplomantom ni mogoče podati vseh vsebin potrebnih za samostojno opravljanje tako zahtevnega poklica, kot je pooblaščeni inženir. Tako je večina predstavnikov inženirskih zbornic združenih v ECEC že lani napovedala, da bodo univ.dipl.inž. izenačeni z diplomanti II. bolonjske stopnje. Enako so napovedali predstavniki Hrvaške, Srbije in Črne gore ter Makedonije. V kolikor se bo to res tudi zgodilo, to pomeni degradacijo slovenskih univ.dipl.inž. tehničnih strok v primerjavi z evropskimi univ.dipl.inž. tehničnih strok in neenakopravni položaj na področju zaposlovanja oz. trgu dela.

Spoštovani gospod minister, skrbi nas da bo s sprejemom neustreznega zakona prišlo do degradacije diplomantov univerzitetnih programov v diplomante visokih strokovnih programov, podobno kot se je to zgodilo z degradacijo diplomantov višjih univerzitetnih programov v diplomante višjih strokovnih programov nekaj let nazaj. Nepremišljene izenačitve imajo lahko dolgoročne posledice za razvoj inženirskih strok, kakovost graditve in trajnostno gradnjo.

V upanju na uspešno rešitev obravnavane problematike Vas prav lepo pozdravljamo.

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije

mag. Črtomir Remec, univ.dipl.inž.grad.

V vednost:

- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, dekan izr.prof.dr. Bojan Majes

- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektotehniko, dekan prof.dr. Tomaž Slivnik

- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, dekan prof.dr. Karl Kuzman

- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, dekan prof.dr. Stane Pejovnik

- Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, dekan prof.dr. Radomir Turk

- Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, dekan prof.dr. Ludvik Trauner

- Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektotehniko, računalništvo in informatiko, dekan prof.dr. Igor Tičar

- Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, dekan prof.dr. Andrej Polajnar

- Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, dekan prof.dr. Valter Doleček

- upravni odbor IZS

- arhiv IZS