Novica  

Vlada RS je na 33. redni seji dne sprejela "Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020". Informacija, osnutek dokumenta in sprejet dokument so dostopni na spletni strani  http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/akcijski-nacrt-za-skoraj-nic-energijske-stavbe/

Definicija skoraj nič-energijske stavbe obsega določitev minimalnih zahtev glede največjih dovoljenih potreb za ogrevanje, hlajenje oz. klimatizacijo, pripravo tople vode in razsvetljavo v stavbi v skladu z gradbeno tehnično zakonodajo (PURES 2010), določitev največje dovoljene rabe primarne energije v stavbi ter določitev najmanjšega dovoljenega deleža obnovljivih virov energije v skupni dovedeni energiji za delovanje stavbe. 

 
Opombe:

* Na podlagi analize stroškovno optimalni ravni za pisarniške stavbe, kot najmočneje zastopano skupino nestanovanjskih stavb.
** RER je delež obnovljivih virov glede na skupno dovedeno energijo, po definiciji REHVA.
# Kondicionirana površina je neto zaprta greta / hlajena površina znotraj toplotnega ovoja stavbe.

Iz predstavljenega dokumenta izhaja, da je bila pri njegovem nastanku upoštevana tudi Delegirana uredba komisije (EU) št. 244/2012 o dopolnitvi Direktive 2010/31/EU, ki določa primerjalni metodološki okvir za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb in elementov stavb, vendar precej od v njej zahtevanega v AN sNES ni zaslediti.

Majhna, a ne tako nepomembna podrobnost je, da je bilo v osnutku dokumenta (stran 14, zgoraj) glede rezultatov analize stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev za energijsko učinkovitost stavb, tako za stanovanjske kot tudi za nestanovanjske (pisarniške) stavbe, ugotovljeno, da so obstoječe minimalne zahteve »predpisane s pravilnikom PURES 2010 že strožje kot stroškovno optimalne ravni. V sprejetem dokumentu je ugotovitev (stran 15, zgoraj), da so te »znotraj predpisanega območja stroškovno optimalne ravni«. Pomeni, v osnutku se v PURES 2010 predpisane zahteve za učinkovitost investitorju niso izplačale, se niso povrnile skozi življenjsko dobo stavbe, glede na sprejet dokument se je to spremenilo – investicija v PURES 2010 predpisane ukrepe se investitorju povrne, se izplača. Je pa zato povsem nerazumljiv še vedno isti zaključek v obeh dokumentih: »Razlog za to je v nacionalni energetski in klimatski politiki na področju stavbnega sektorja, ki je v stavbah prepoznala velike potenciale za učinkovito rabo energijo in izrabo obnovljivih virov energije na ravni stavbe.« Kaj imata s tem, ali se nekaj izplača oziroma ne, nacionalna energetska in klimatska politika? Če je nekaj znotraj optimalne ravni se enostavno izplača, subvencije niso potrebne. In obratno.

In še. Iz sprejetega dokumenta ni razvidno, ali je oziroma ni pri izvedenih analizah, ki so pripeljali do predpisanih številk glede največje dovoljene rabe primarne energije upoštevan standard SIST EN 15251: 2007 »Merila notranjega okolja za načrtovanje in ocenjevanje toplotnih lastnosti stavb z upoštevanjem notranje kakovosti zraka, toplotnega okolja, svetlobe in hrupa«. Namreč, v njem so predpisane precej visoke količine zunanjega zraka za prezračevanje.

Ob tem naj opozorimo zainteresirane, da bo v torek, 2. junija 2015, na IZS potekalo izobraževanje, ki obravnava tudi ta standard. Izobraževanje sicer nosi naslov: »Notranje okolje in prezračevanje stanovanjskih stavb«. Več o izobraževanju je objavljeno  tukaj. Vabljeni k udeležbi!

Novico pripravil:

Mitja Lenassi, predsednik Komisije za trajnostno gradnjo

http://www.izs.si/nc/izobrazevanja/izobrazevanja-izs/izobrazevanje/?izoId=IZS-15%2F10