Novica
Vpis Gaštejskega klanca v Kranju med spomenike kulturne dediščine
V Kranju že vso pomlad potekajo prireditve v zvezi z obeleževanjem življenja in dela velikega stavbenika Josipa Slavca. 15. maja 2012 se je zgodila zaključna prireditev, na kateri je bila predstavljena namera in aktivnosti za vpis Gaštejskega klanca v Register slovenske kulturne dediščine. Aktivnosti v zvezi s tem vpisom vodi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območna enota Kranj (ZVKD Kranj). Ta inženirski objekt velikega stavbenika Josipa Slavca (1901 - 1978) sicer ne bo prvi iz njegovega obširnega opusa, ki bo pridobil tak status, pa vendar je izredno pomemben tako iz gradbenega kot tudi iz kulturnega vidika.
Gaštejski klanec je bil do sedaj že vpisan v Register kulturne dediščine, vendar mu to ni zagotavljalo nikakršne zaščite. “Po stari zakonodaji izpred leta 2008 je vpis v register pomenil že prvo stopnjo varovanja. Po novi zakonodaji pa je register samo uradna evidenca, v kateri so podatki o dediščini, varovanje pa se začne šele s pridobitvijo statusa kulturnega spomenika,” je povedal Miloš Ekar, vodja ZVKD Kranj. Zaradi takšnega veljavnega sistema so se odločili, da začnejo s postopki pridobivanja spomeniškega statusa Gaštejskega klanca, ki je bil zgrajen leta 1937. Trenutno so v fazi priprave strokovnih podlag, ki jih bodo posredovali občini. Ta mora potem začeti uradno proceduro za razglasitev statusa spomenika, ki dokončno stopi v veljavo z objavo v uradnem listu.
Trenutno je v register kulturne dediščine vpisanih 19 del Josipa Slavca, štirje objekti, ki jih je zgradil, pa so že pridobili status spomenika. Njegov opus je sicer zelo obširen - v svoji karieri, ki je vrhunec doživela med obema svetovnima vojnama, je zgradil preko osemdeset mostov (med njimi tudi železniški most v Zidanem mostu) in veliko število cest, tovarn, šol in drugih objektov, pri katerih je sodeloval z vsemi pomembnejšimi slovenskimi arhitekti svojega časa. Kot prvi lastnik buldožerja na Balkanu je bil pionir slovenskega gradbeništva med vojnama, njegova dela pa so bila v Sloveniji in tujini, kjer je prav tako zgradil nekaj mostov in drugih objektov, poznana kot izredno kvalitetna.
V Kranju, kjer je Slavec zgradil večino svojih del, so lani odkrili njegov spomenik na stavbi Stare pošte, v avli Mestne občine Kranj pa bo v prihodnje postavljena stalna razstava njegovih del. Pri vseh dogodkih, ki obeležujejo delo tega velikega stavbenika, je kot aktivna podpornica projekta sodelovala tudi Inženirska zbornica Slovenije.
- Izpiranje hišnega vodovodnega omrežja v objektih v javni uporabi pred ponovno uporabo
- Spremenjen Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij
- Razpis za izbor osebja - Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje
- Sobotna priloga Dela: Petnajst ljubljanskih stolpnic, ki ne bi prenesle zelo močnega potresa
- Potresni inženir: Okrepiti moramo zavedanje ljudi o potresnem tveganju
- MOP za 15.9.2020 najavlja Konferenco o dostopnosti in uporabi objektov pri univerzalni graditvi
- Do 28.4.2020 je v javni obravnavi predlog sprememb Uredbe o posegih v okolje
- Poziv vladi, da zagotovi financiranje potresne ojačitve stavbnega fonda iz kohezijskih sredstev
- Od 11.4.2020 je omogočena oddaja vlog za povračilo nadomestila plače po ZIUZEOP
- Pozdrav kolegov elektro stroke iz Inženirske zbornice Črne Gore
- Do 4.5.2020 je v obravnavi predlog novega Zakona o učinkoviti rabi energije
- Nekateri bistveni poudarki ZIUZEOP za ohranitev delovnih mest
- Med nujnimi zadevami tudi izdajanje gradbenih dovoljenj
- Dovoljena gradbena dela v/na nenaseljenih gradbiščih in stavbah
- GURS: Nova navodila glede sprememb podatkov katastra stavb, registra nepremičnin in zemljiškega katastra