Novica  

330. člen EZ-1 zahteva, da so vse nove stavbe samo še sNES, pri čemer 542. člen določa, da se za nove stavbe, ki so v lasti Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jih uporabljajo osebe javnega sektorja, ta člen začne uporabljati 31. decembra 2018. Za vse ostale nove stavbe čez dve leti. Tretji člen GZ v 38. točki uporabno dovoljenje opredeljuje kot odločbo, s katero se dovoljuje uporaba objekta. »Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020«, sprejet s strani Vlade RS aprila 2015, novo nestanovanjsko sNES, opredeljuje z dvojim:

• največjo dovoljeno vrednostjo primarne energije na enoto kondicionirane površine na leto 55 kWh/m2a in

• najmanjšim deležem obnovljivih virov energije 50%, izraženim z RER po REHVA.

Izpostavljeni merili z novim letom postajata predmet potrebnega dokazovanja pred dovoljevanjem uporabe vseh na začetku izpostavljenih novih stavb, saj spadata v šesto bistveno zahtevo, to je varčevanje z energijo in ohranjanje toplote. Gradbeni zakon opredeljuje, da se pred izdajo uporabnega dovoljenja s tehničnim pregledom preveri tudi skladnost izdelanega DZO (Dokazila o Zanesljivosti Objekta) s predpisi. V njegovi vodilni mapi izvajalec in nadzornik podata izjavo, da so predpisane bistvene zahteve izpolnjene. Pri lastnih novogradnjah in tudi uporabi teh s strani javnega sektorja merilo sNES predstavlja z energijskim zakonom predpisano zahtevo. Inženirja v tej ali oni vlogi pri takšnem projektu zato ne more in ne sme presenetiti zahteva izvedenca v komisiji tehničnega pregleda, po dokazovanju doseganja tudi te bistvene zahteve. Ob tem velja izpostaviti tudi projekt izvedenih del, za katerega tretji odstavek 334. člena energetskega zakona določa, da je energetska izkaznica (EI) njegov sestavni del. Nadalje 336. člen istega zakona še zahteva, da upravljavec stavbe, ki je v lasti ali uporabi javnega sektorja, veljavno EI namesti na vidno mesto.

Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št. 92/14) v 10. točki drugega člena že opredeljuje »minimalno zahtevo skoraj nič-energijske stavbe« z »referenčno vrednostjo letne primarne energije za delovanje stavbe Qp (kWh/a), ki je določena z akcijskim načrtom za skoraj nič-energijske stavbe za posamezno leto«. Torej s 55 kWh/m2a za nestanovanjske sNES, kot predstavljeno na začetku. Postavljeno načelno merilo je razvidno v prilogi 1 pravilnika, ta se nanaša na računsko energetsko izkaznico in je prikazan na spodnji sliki.

V priponki, ki je objavljena  tukaj (1.3 MB), so predstavljena izhodišča in primeri izračunov vrednosti kazalnika primarne energije (EPP) ter deleža obnovljivih virov energije (RER) po REHVA, poleg prvega z rdečo barvo tudi izračun »slovenske« Primarne energije po pravilniku o izdelavi EI in alternativno še po AN sNES. Namreč, med obema nastopa precejšnja razlika v delu, ki se nanaša na OVE, in sicer:

• Pravilnik o izdelavi EI v prilogi 1 na strani 2 izrecno določa, da se pri računski EI upošteva zgolj tisti delež OVE, ki je porabljen na stavbi. Pomeni, delež proizvedene obnovljive energije na stavbi sami, ki se odda v omrežje, se ne odšteje od dovedene energije za delovanje stavbe.

• AN sNES, na primer na strani 16 in 25…, opredeljuje, da se »se oddana energija obnovljivega izvora, ki mejo območja presoje zapušča, odšteje«.

Ne glede na to gromozansko razliko v pristopu izračunavanja potrebne primarne energije, predstavljajo vsaj enako veliko težavo že same predpisane vrednosti dovoljene primarne energije, ki so nerazumno višje za stanovanjske stavbe od nestanovanjskih!

Zaradi vsega predstavljenega so spodaj predstavljene mejne vrednosti za sNES iz Priporočila Evropske komisije¹ za celinsko področje, v katerega spada kot primeroma tudi Ljubljana. Vrednosti iz tega dokumenta so naslednje:

• pisarne: 40–55 kWh/(m2a) neto primarne energije ob sicer 85–100 kWh/(m2a) skupno potrebne primarne energije, pri čemer 45 kWh/(m2.a) pokrijejo OVE na kraju samem in

• nove enodružinske hiše: 20–40 kWh/(m2.a) neto primarne energije ob sicer 50–70 kWh/(m2.a) skupno potrebne primarne energije, ki jo s 30 kWh/(m2a) pokrijejo OVE na kraju samem.

Predstavljene številčne vrednosti zaradi »slovenskih« faktorjev pretvorbe in same različne metodologije glede proizvedene OVE na stavbi sami za primer njihove oddaje v omrežje niso primerljive s tistimi v AN sNES, so pa vsekakor že na prvi pogled razumne in ob upoštevanju primarnih faktorjev po REHVA tehnično dosegljivejše. Naravnost izstopa razumna razlika med energijskimi potrebami nestanovanjskih in stanovanjskih stavb, ki so glede na številke iz AN sNES ravno obratne.

Priporočilo EK izpostavlja tudi delež energije iz obnovljivih virov v mešanici nosilcev energije (npr. v mešanici energije v elektroenergetskem omrežju), ki vpliva na energijsko performančnost stavbe prek količnikov primarne energije, v AN sNES (stran 25) pa je izrecno zapisano, da se ta ne upošteva. Kot tudi, da ugotovitve kažejo, kako računska vključitev v stavbi uporabljanih naprav lahko vodi k bolj optimalnim inženirskim rešitvam, še zlasti kar zadeva rabo električne energije. Kar je tudi razumljivo, saj se tako odjem na mestu samem proizvedene električne energije pri energijskem modeliranju lahko uporabi tudi za uporabljane naprave, ne samo tehnične sisteme stavbe. Poleg tega je z vključitvijo in prikazom teh sploh omogočeno energijsko spremljanje stavbe v obratovanju (monitoring) in izvajanje morebitno potrebnih popravnih ukrepov v primeru nedoseganja zastavljenega.

Bistveno razliko med priporočilom EK in AN sNES predstavlja tudi to, da prvi ne zahteva doseganja prav določenega deleža OVE, ampak samo neprekoračitev določene neto vrednosti za delovanje stavbe potrebe neobnovljive primarne energije. Postavljeno je zgolj merilo Energijske Performančnosti - EPP, kot je to zahtevano že v osnovni EPBD sami. Tako je mogoče, ali vsaj precej lažje, doseči merilo sNES tudi z daljinskim ogrevanjem, temelječim na soproizvodnji, ali plinom, ne samo s TČ.

Predstavljeni primeri izračunov kažejo pristop, ne nujno tudi doseganja postavljenih meril. Za doseganje teh je potrebno izvajati energijsko modeliranje in izbirati med različnimi tehničnimi sistemi, kot tudi energenti, seveda ob iskanju stroškovne optimalnosti. Zaradi izpostavljenega stanja pri nas se priporoča za dokazovanje zgrajenih in/ali projektiranih sNES izrecno uporabljati:

• Mejne vrednosti EPP, ki jih je priporočila Evropske Komisije in ne AN sNES.

• Računsko metodologijo in faktorje pretvorbe energije, ki jih je postavila delovna skupina REHVA skupaj s CEN.

Opomba: Seveda velja, da se stavbe, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradijo v skladu s predpisi oziroma zahtevami, ki so veljali v času izdaje gradbenega dovoljenja, zato lahko predstavlja merilo (ne)upoštevanja zahtev sNES, ali je bilo gradbeno dovoljenje za šole, vrtce, zdravstvene domove itd., ki so od novega leta predmet tehničnega pregleda, izdano pred uveljavitvijo energetskega zakona ali kasneje - petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS (14. februar 2014). Seveda pa se tega merila ni moglo/smelo zahtevati že ob sami izdaji gradbenega dovoljenja, saj se ni moglo vedeti ali se bo stavba začela uporabljati pred ali po nastopu izpostavljenega datuma. Vsekakor velja merilo sNES za izpostavljene stavbe z nastopom novega leta izpolniti že ob pridobivanju gradbenih dovoljenj, saj edino tako projektant brezpogojno zagotovi naročniku, da bo po zgraditvi uporabno dovoljenje tudi pridobil in bo uporaba stavbe dovoljena. Sicer bo potrebno iskati in izvajati popravne ukrepe med samo gradnjo ali celo po njej.

Morebitne pripombe, predloge in vprašanja posredujte neposredno na IZS –  izsping@izspong.si. Izpostavljena tema predstavlja tudi del izobraževanja v maju z naslovom »Energijsko modeliranje stavb in LCCA«.

Novico in podane primere izračunov v priponki je pripravil predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ. dipl. inž. str..

[1]  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32016H1318&from=SL