Novica  

Mediji so pozimi vse polni podajanja opozoril glede trdnih delcih PM10 in PN 2,5 v zunanjem zraku, poleti glede ozona, investitorji in uporabniki posledično sprašujejo projektanta prezračevanja kaj je potrebno s tem v z vezi načrtovati ali dograditi. Ta dostikrat ne ve kaj pravzaprav odgovoriti, čeprav so tehnične rešitve lahko povsem preproste.

Trdni delec (PM – Particulate Matter) je izraz za prah, ki je prisoten v zraku v določenem obdobju. V zadnjih letih se stalno izvajajo meritve delcev premera 10 (PM10) in 2,5 (PM2,5) µm, ki so zdravju najbolj škodljive. Pri delcih Slovenija sodi med države ES z največjimi specifičnimi izpusti. Visoki specifični izpusti delcev PM10 in PM2,5 v Sloveniji so predvsem posledica velikega deleža ogrevanja gospodinjstev z individualnimi kurišči na les in fosilna goriva. Za njihov vpliv na kakovost zraka je pomembno tudi, da se izpusti zaradi ogrevanja stavb sproščajo v hladni polovici leta, ko so v Sloveniji še posebej neugodne razmere za razredčevanje izpustov. 

Ozon (O3) je visoko reaktiven plin, ki ga sestavljajo trije atomi kisika. Z izrazom »škodljivi ozon« je označen pritlehni ozon. Viri, kot so izpuhi motornih vozil, industrijske emisije, hlapi goriv in topil, predstavljajo glavne vire dušikovih oksidov (NOX) in hlapnih organskih spojin (VOC), ki so predhodniki ozona (O3). Povišane koncentracije pritlehnega ozona se pojavijo v poletnih mesecih čez dan, ker je takrat dovolj sončnega sevanja. Ponavljajoča se izpostavljenost povišanim koncentracijam ozona lahko povzroči stalne okvare pljuč.

Celoten članek, ki ga je pripravil predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str. je objavljen  tukaj (1.5 MB).