Novica  

DIN je prejšnji mesec objavil nov DIN 1946-4: »Prezračevanje in klimatizacija: Prezračevanje stavb in prostorov za zdravstveno nego.« Standard dopolnjuje ločen dodatek, ki vključuje kontrolni seznam zahtev za načrtovanje, izvedbo in obratovanje sklopov prezračevalno-klimatskih naprav. Oba dokumenta sta bila pripravljena ob sodelovanju strokovnjakov iz odborov za ogrevanje in klimatizacijo ter varnost (NHRS). Standard predstavlja tehnični predpis za projektiranje, izvedbo, pregledovanje in obratovanje prezračevalno-klimatskih sistemov v stavbah in prostorih zdravstvene nege, kot so bolnišnice, dnevne klinike, ambulantne kirurgije, centri za dializo in enote za obdelavo medicinskih pripomočkov.

Tudi nov DIN 1946-4 se še posebej posveča operacijskim sobam, kjer z namenom izboljšanja zaščite bolnikov v središču pozornosti ostaja zmanjšanje števila okužb. Sedanja izdaja postavlja tudi nove zahteve za zagotavljanje varnosti pri delu in zaščiti medicinskih pripomočkov pred različnimi onesnaževalci. V namen učinkovite zaščite kirurške ekipe in bolnikov so zahteve za OP prostore prilagojene specifikacijam in kvalifikacijam čistih prostorov po EN ISO 14644. Skladno s tem globalno prepoznanim pravilom stroke za čiste prostore, nov standard, poleg »redčenja s turbulentnim tokom« (TVS - Turbulenten Verdünnungsströmung), posebej izpostavlja prednosti zaščitnega učinka z »izpodrivanjem z nizko stopnjo turbulence« (TAV – Turbulenzarme Verdrängungsströmung), kjer se v OP dvorani (razred Ia) zrak brez delcev in mikroorganizmov giblje od stropa navpično k tlom. Na ta način sta operacijsko polje in miza z instrumenti izpostavljeni več kot 300-kratni izmenjavi zraka na uro, medtem ko v razredu Ib, to je s sistemom redčenja s turbulentnim tokom, dosežena menjava le med 20- do 25-krat na uro. Sistemi TAV na ta način zmanjšajo intraoperativno patogenezo (sedimentacijo) na manj kot 10% v primerjavi s TVS.

Vse večja je uporaba intraoperativnih tehnik, kot sta visokofrekvenčna in laserska kirurgija, kjer se sprošča »kirurški dim«, katerega tvorijo pretežno vdihljivi mikroskopski delci (UFP). Premer teh znaša manj kot 100 nm) in vsebujejo nevarne kancerogene snovi, viruse, bakterije in žive tumorske celice. Panožna združenja v Franciji, Švici in Nemčiji so že leta 2010 opozorila na »kirurški dim« kot dejavnik tveganja za zdravje in opozorila na potrebo po ustreznem in učinkovitem sistemu prezračevanja in klimatizacije OP dvoran, lokalnih odvodih in nošenju FFP2 mask za zaščito dihalnih poti. Leta 2015 je bil »kirurški dim« dodan v nemške »Tehnične predpise za nevarne snovi«, njegovo odstranjevanje iz inhalacijskega področja kirurške ekipe se z več kot 10-kratnim hitrejšim učinkom dosega pri TAV sistemih v primerjavi s TVS. Kot posledico morebitno visoke vsebnosti »kirurškega dima« v OP dvoranah, nov DIN 1946-4 usmerja tudi k zmanjšanju pretakanja zraka iz OP dvoran v sosednje prostore, to je k načrtovanju manjših pretočnih odprtin oziroma ohranjanju teh zgolj na potrebnem minimumu.

V namen zagotavljanja izvajanja kompleksnih zahtev glede varnosti pri delu nov DIN 1946-4 še določa, da sta pri načrtovanju, izvedbi, obratovanju in vzdrževanju prezračevalno-klimatskih sistemov vključena, poleg bolnišničnega higienika, tudi varnostni in sanitarni inženir.

V zvezi s prezračevanjem in klimatizacijo zdravstvenih objektov velja opozoriti tudi na ameriški ANSI/ASHRAE/ASHE Standard 170-2017, ki se ne osredotoča prednostno na OP dvorane, ampak na prav vse prostore v zdravstvenih objektih – bolnišnične, radiološke, diagnostične, laboratorijske, sterilizacijske… Zadnja izdaja standarda je preurejena tudi glede zahtev v tri ločene razdelke: bolnišnične prostore, ambulantne prostore in prostore v oskrbovanih stanovanjih.

Za zaključek. Prostorska tehnična smernica TSG-12640-001: 2008, ki obravnava zdravstvene objekte, predpisuje kot osnovo za načrtovanje tudi DIN 1946-4, tega brez navedbe letnice izdaje, kar pomeni, zadnjo veljavno izdajo.

Novico pripravil: predsednik UO Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ. dipl. inž. str.