Priročniki Publikacije  

Novela ZGO-1 v javni obravnavi: pripombe in predlogi IZS

 

Generalna sekretarka IZS

mag. Barbara Škraba, univ.dipl.inž.grad.

 

Zbornica je tudi v letošnjem letu nadaljevala s prizadevanji za upoštevanje naših pripomb in vključitev naših predlogov v besedilo novele ZGO-1, nekatere bodo uresničene, druge ne.

 

V prejšnji številki Novo v IZS smo vas seznanili z dogajanji, povezanimi s pripravo novele ZGO-1, v drugi polovici preteklega leta. Zbornica, natančneje njena komisija za sistemske zakone, je tudi v letošnjem letu nadaljevala s prizadevanji za upoštevanje naših pripomb in vključitev naših predlogov v besedilo novele ZGO-1. Komisija se je v mesecu januarju dvakrat sestala s predstavniki MOP. Skladno s sklepom upravnega odbora zbornice, se je osredotočila na ureditev naslednjih področij: obravnavo in dokaz vseh bistvenih zahtev v PGD, revizijo bistvenih zahtev po presoji revidenta, ureditev področja zavarovanja in opravljanja dejavnosti kot svobodni poklic ter ohranitev tehničnega pregleda in poskusnega obratovanja. Iz besedila novele ZGO-1, ki ga je MOP dal v javno obravnavo 16. februarja, izhaja, da smo v nekaterih naših prizadevanjih uspeli, v drugih ne.

Po predlogu MOP in ZAPS naj bi odgovorni projektanti v PGD le izjavljali (s podpisom izjave), da so v PGD upoštevane vse bistvene zahteve. Naša zbornica je temu pred logu nasprotovala in na koncu prepričala MOP, da je potrebno izpolnjevanje bistvenih zahtev v PGD tudi dokazati, te dokaze pa pri zahtevnih objektih ali če tako določajo posebni predpisi, tudi revidirati.

MOPa nismo uspeli prepričati, da je potrebno revidirati vse tiste in le tiste bistvene zahteve, po katerih bo objekt okarakteriziran za zahtevnega, pri čemer naj bi imel pri tem odločilno besedo revident. MOP se je odločil, da naj bi se v bodoče revidirali le dve bistveni zahtevi, t.j. mehanska odpornost in stabilnost ter varnost pred požarom, seveda obe le pri zahtevnih objektih.

Odgovorni projektant naj bi tudi po noveli ZGO-1 jamčil za načrt (skladnost s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi, pogoji soglasodajalcev, izpolnjevanje bistvenih zahtev), medtem ko naj bi odgovorni vodja projekta jamčil, da projekt kot celota izpolnjuje vse zahteve, ki so določene za pridobitev ustreznega dovoljenja. Temu smo nasprotovali, saj za to jamčijo odgovorni projektanti, in predlagali, da tako kot sedaj, odgovorni vodja projekta tudi v bodoče jamči za kakovost obdelave celotnega projekta in medsebojno usklajenost načrtov.

Po noveli ZGO-1 je predvideno zavarovanje udeležencev pri graditvi (projektant, revident, izvajalec in nadzornik) in odgovornih posameznikov, ki morajo svojo odgovornost zavarovati že pred pričetkom poslovanja in jo imeti zavarovano še vsaj deset let po prenehanju zavarovanja. Višina letne zavarovalne vsote se po noveli v skladu s predpisi o zavarovalništvu za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v posameznem letu dogovori med zavarovalnico in udeležencem pri graditvi objekta, pri čemer mora letna zavarovalna vsota znašati vsaj 100 odstotkov vrednosti prihodkov zavarovanca v zadnjih dveh letih, vendar ne manj kot 100.000 EUR. Na sestanku s predstavniki Slovenskega zavarovalniškega združenja je bilo ugotovljeno, da zavarovalnice tako določenih zavarovanj sploh niso sposobne ponuditi.

V javni obravnavi smo predlagali, da so se obvezni zavarovati samo projektant, revident, izvajalec in nadzornik, saj le ti opravljajo konkretno dejavnost, ne pa tudi odgovorni posamezniki (izjema so tisti, ki bodo delovali v svobodnem poklicu), in sicer s podaljšanim jamstvom zavarovalnice za čas, ko navedene osebe v skladu z zakonom odgovarjajo za škodo. Nadalje smo predlagali, da se višina zavarovalne vsote določi za vsak zavarovalni primer posebej, in ne letno, in to s  pogodbo med investitorjem in udeležencem pri graditvi objekta, pri čemer smo ocenili 100.000 EUR za minimalni potrebni znesek. V predlogu smo dopustili možnost, da se zavarovalnica in udeleženec dogovorita za višino letne zavarovalne vsote za vse primere zavarovane v posameznem letu. Po vzoru določila Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu smo predlagali, da zavarovalnica mora skleniti zavarovanje v skladu z zakonom in da nasproti oškodovancu ne more uveljavljati ugovorov, ki jih ima proti svojemu zavarovancu, v primeru, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi ali zavarovalnih pogojih.

Pri določilih o opravljanju dejavnosti pa smo predlagali, da bi bil projektant poleg pravne ali fizične osebe, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri projektiranju, tudi posameznik, ki opravlja storitve pri projektiranju kot svoboden poklic. To pomeni, da bi smel dejavnost projektiranja opravljati tudi posameznik, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta, če poleg pogojev, določenih z delovno-pravnimi, davčnimi in drugimi predpisi izpolnjuje še pogoja, da ni v delovnem razmerju in da se ukvarja le z arhitekturno ali inženirsko dejavnostjo. MOP je v noveli predvidel možnost svobodnega poklica le za arhitekte in krajinske arhitekte, čemur smo v pripombah, podanih v javni obravnavi, iz razloga neenake obravnave inženirjev različnih strok, ostro nasprotovali. V tujini (EU) lahko namreč tudi inženirji delujejo v svobodnem poklicu.

Privilegiranju arhitektov nad inženirji drugih strok smo se v javni obravnavi uprli tudi v povezavi s predlaganim besedilom novega odstavka 45. člena ZGO-1, ki predvideva, da bi lahko le arhitekti nastopali kot odgovorni vodje projekta za objekte kot so stavbe za kulturo, razvedrilo, izobraževanje in opravljanje verskih obredov, bolnišnice,športne dvorane in sejmišča. Predlagamo, da MOP tudi vi seznanite s svojim stališčem.

Predlagali smo, da se v določili o tem, kdo je lahko projektant oz. izvajalec predvidi, da mora imeti le ta zaposleno in ne najeto saj eno osebo, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta oz. odgovornega vodjo del.

V noveli sta predvideni tudi določili o tem, da se lahko projektiranje in gradnja izvajata le na podlagi pisne pogodbe med investitorjem in projektantom oz. izvajalcem ter da se lahko gradnja izvaja le v skladu s PGD in na podlagi PZI, ki se mora med gradnjo nahajati na gradbišču.

MOP je v predhodni verziji novele ZGO-1 predvidel črtanje idejnega projekta, projekta za razpis in projekta za vzdrževanje in obratovanje objekta kot vrst projektne dokumentacije, določene z ZGO. Kot razlog je navedel, da je namen ZGO urediti le upravni postopek, ki zanima državo, ne pa tudi izdelave za gradnjo (izvedbo investicije) potrebne projektne dokumentacije. Po njegovem prepričanju razpolaga investitor z dovolj znanja in vedenja, da bo iz ZGO črtano projektno dokumentacijo naročil sam, ker bo smatral, da jo potrebuje.

Kot zbornica smo takemu pogledu MOP močno nasprotovali. Po našem mnenju mora ZGO urejati celotno področje graditve, ki obsega vse od zamisli, zgraditve in odstranitve objekta, zato mora v njem navedena projektna dokumentacija obsegati celoto (vse faze) in ne samo dele, ki so potrebni za upravni postopek. Katero od vseh vrst projektne dokumentacije se v konkretnem primeru izdela, se dogovorita investitor in projektant. V 36. členu ZGO-1 so prav tako navedeni vsi možni načrti, pa za vsak objekt ni potrebno izdelati vseh. O tem, kateri načrti se izdelajo, se dogovorita investitor in odgovorni vodja projekta.

Na podlagi naših prizadevanj in argumentov je MOP v verziji novele, ki je v javni obravnavi, ohranil idejni projekt, je pa poleg projekta za razpis in projekta za vzdrževanje in obratovanje objekta črtal idejno zasnovo. V krčenju navajanja vrst projektne dokumentacije ne vidimo prav nobenega smisla,dolgoročno bo to dejanje prineslo precejšnje posledice za kakovost graditve in zagotavljanje zanesljivosti objektov v vseh fazah graditve, t.j. pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju zgrajenih objektov), o čemer smo MOP tudi obvestili.

Dokler so črtane vrste projektne dokumentacije del v zakonu naštete projektne dokumentacije, zanje veljajo enaka pravila kot za druge vrste projektne dokumentacije. Med drugim tudi to, da jih lahko izdelajo le odgovorni projektanti, s čimer se dosega določena minimalna kvaliteta in odgovornost. Odgovorni projektanti s svojim pooblastilom namreč odgovarjajo za njihovo vsebino in kakovost, kar je nedvomno v interesu zakonodajalca in investitorjev, pri čemer lahko odgovorni projektanti zaradi nekakovostnega dela izgubijo javno pooblastilo za projektiranje. Nelicenciranim izdelovalcem se kaj takega ne bo moglo zgoditi in bodo lahko investitorjem nenehno in nenadzorovano povzročali škodo.

Zavzeli smo se za ohranitev tehničnega pregleda in poskusnega obratovanja vsaj pri zahtevnih objektih ter za ohranitev navodil (ne projekta) za obratovanje in vzdrževanje, pri čemer smo bili do sedaj le delno uspešni.

 

Stališči IZS do predloga novele ZGO-1 s sintezo pripomb z dne 16. 12. 2006, predloge popravkov določil v noveli ZGO-1 z dne 31. 1. 2007 in pripombe in predloge na besedilo novele v javni razpravi z dne 15. 3.2007 si lahko preberete pod: