Priročniki Publikacije  

Spremembe predpisov o urejanju prostora in graditvi objektov

 

Za MSGeo

Tomaž Černe, univ.dipl.inž.geod.

 

Največja sprememba v Zakonu o prostorskem načrtovanju sta državni in regionalni prostorski načrt, ki sta izvedbena prostorska akta.

 

V letu 2007 se očitno nadaljuje dinamično spreminjanja predpisov na področju urejanja prostora in graditve objektov, ki se je pričelo v sredini leta 2005. Namen članka je povzeti bistvene ugotovitve glede koncepta sprememb, na kratko predstaviti predloge Zakona o prostorskem načrtovanju, spremembe Zakona o graditvi objektov in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih ter opozoriti na nekatere napake z vidika geodetske stroke. Tematika je bila podrobneje predstavljena na posvetu MSGeo 2. 2. 2007 v Poljčah.

 

KONCEPT SPREMEMB

MOP utemeljuje spremembe predpisov pred vsem z namenom odprave pomanjkljivosti trenutno veljavne zakonodaje, s katerimi bi omogočiti hitrejšo izvedbo investicij predvidenih v regionalnih razvojnih programih. Izvajanje tega koncepta je opaziti predvsem v opuščanju obveznosti izdelave samostojnih strateških prostorskih aktov na občinskem nivoju, poenostavitve postopka priprave in sprejema prostorskih aktov, zmanjšanju obsega potrebne projektne dokumentacije in zmanjšanju števila oziroma vpliva strok, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju investicij. Glede poenostavitve in pohitritve postopkov se strategija MOPa ujema s strategijo Ministrstva za javno upravo na področju odpravljanja administrativnih ovir. Nova ureditev na področju urejanja prostora bo po napovedih MOPa sestavljena iz serije zakonov, ki naj bi kot celota sestavljali prostorski zakonik.

 

KRATEK OPIS VSEBINE ZAKONOV IN KLJUČNIH PRIPOMB

Največja sprememba v Zakonu o prostorskem načrtovanju sta državni in regionalni prostorski načrt, ki sta izvedbena prostorska akta. Meje namenske rabe in prostorski izvedbeni pogoji iz obeh aktov se prikazujejo na zemljiškem katastru. Zakon namesto lokacijske informacije za promet z nepremičninami uvaja potrdilo o namenski rabi zemljišča. Novost je tudi prikaz stanja prostora, ki se bo izdelal na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema in bo obvezna in najpomembnejša strokovna podlaga za prostorsko načrtovanje. Tudi podatki iz prikaza stanja prostora se pripravijo tako natančno, da je možno njihovo mejo določiti v naravi in prikazati na zemljiškem katastru. Parcelacija na območju stavbnih zemljišč se lahko izvaja samo v skladu z določili prostorskega akta.

Pripombe MSGeo na vsebino zakona se nanašajo predvsem na odsotnost zagotovil za pravilno interpretacijo uporabljenih prostorskih podatkov ter s tem povezano dejstvo, da zakon ne določa pogojev in načina prenosa meje pravnega režima v naravo. Poleg tega opozarjamo tudi na neurejen postopek preveritve pogojev za izvedbo parcelacije na stavbnih zemljiščih.

Predlog novele Zakona o spremembah zakona o graditvi objektov prinaša spremembe postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Namesto lokacijske informacije je tako predvideno pridobivanje projektnih pogojev na podlagi idejne zasnove, ki se izdela na zemljiškokatastrskem prikazu. Uvedeno bo tudi dovoljenje za graditev enostavnega objekta, za katerega vloga bo vsebovala prikaz lege objekta na zemljišču skupaj z odmiki od sosednjih objektov prav tako na zemljiškokatastrskem prikazu. Za posege v prostor, ki se ne štejejo za gradnje, je predvidena obveznost pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in za razliko od prejšnjih dveh vlog, se v tem primeru območje nameravanega posega prikaže na geodetskem načrtu. Prav tako se na geodetskem načrtu prikaže tudi območje za določitev strank v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Ukinja pa se geodetski načrt novega stanja zemljišč z razlago, da je vsa vsebina tega načrta zajeta v elaboratih za vpis v uradne evidence, ki naj bi postali obvezna priloga k vlogi za uporabno dovoljenje.

Pripombe MSGeo na nameravane spremembe Zakona o graditvi objektov se nanašajo predvsem na neustrezen način zamenjave lokacijske informacije z obvezno izdelavo idejne zasnove in na nejasen način pridobitve prostorskih izvedbenih pogojev in seznama organov, ki bodo podali projektne pogoje. Še posebej opozarjamo na napačne predpostavke o možnostih prikazovanja od mikov objekta od meja sosednjih parcel in odmikov od sosednjih objektov na zemljiško katastrskem prikazu. Napačna je tudi predpostavka o možnosti nadomestitve geodetskega načrta novega stanja zemljišč z elaboratom za vpis v uradne evidence. Prav tako pogrešamo določila o načinu evidentiranja

gradbenih parcel.

Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih ostro ločuje arhitekturno in inženirsko dejavnost. Za arhitekturne storitve se šteje arhitekturno načrtovanje in načrtovanje krajinske arhitekture, inženirske storitve pa so storitve določene v Zakonu o graditvi objektov. Obe dejavnosti se lahko opravljata kot svobodni poklic. V verziji zakona, ki je objavljena na spletnih straneh MOP je iz zakona izvzeto prostorsko načrtovanje kot samostojna disciplina. Analogno z ločitvijo dejavnosti zakon ločuje tudi med vrstami projektivnih družb, ki so lahko registrirane za arhitekturno dejavnost, inženirskodejavnost ali pa za obe dejavnosti.

Pripombe MSGeo se nanašajo predvsem na dejstvo, da se področje prostorskega načrtovanja, ki je interdisciplinarna disciplina, prepušča samo arhitekturni stroki, saj zakon določa, da je lahko vodja priprave prostorskega akta samo arhitekt. Na ta način je prostorsko načrtovanje kot disciplina povsem degradirano.

 

ZAKLJUČEK

Za strokovno pravilnost odpravljanja pomanjkljivosti na področju urejanja prostora je odgovorno Ministrstvo za okolje in prostor in ne Ministrstvo za javno upravo. Slednje je odgovorno za učinkovito izvajanje upravnih postopkov in organizacijo javne uprave. V povezavi s tem ne smemo spregledati dejstva, da Ministrstvo za okolje in prostor ni nikoli javno objavilo resne analize pomanjkljivosti veljavne zakonodaje in da je očitno prepustilo pripravo predpisov arhitektom. Pripomniti velja, da se bodo posredni in neposredni družbeni stroški zaradi napak, ki bodo posledica pomanjkljivega načrtovanja prostorskih ureditev ter projektiranja objektov močno zvišali. Eden izmed razlogov je lahko tudi napačno umeščanje ureditev in objektov v prostor. Investitor bo plačal najvišjo ceno v primeru, ko bodo stroji obstali na gradbišču.