POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


Iskalec po glasilu

ZZasV: V Državnem zboru smo uveljavljali naše mnenje

ZZasV: V DRŽAVNEM ZBORU SMO UVELJAVILI NAŠE MNENJE

 

Matična sekcija elektro inženirjev

mag. Vinko Volčanjk, univ.dipl.inž.el.

 


ZZasV je še vedno v postopku sprejemanja. Junija nam je v Državnem zboru RS uspelo uveljaviti naše pripombe in predloge. Državni zbor je zakon sprejel, a je nanj dal veto Državni svet.

Problematiko sistemov tehničnega varovanja smo podrobneje že opisali v junijski (42.) številki glasila. Na pobudo IZS, podano v aprilu letos Državnemu zboru RS (DZ RS) in Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), je bilo s strani pripravljavca zakona potrjeno, da je potrebno v zvezi s problematiko izdelave projektne in tehnične dokumentacije pripraviti dodatne uskladitve oz. spremembe zakona.

Ker po sestanku na MNZ, ki je potekal konec maja, na katerem smo podali obrazložitev naših pomislekov, nismo vedeli, kateri del naših predlogov in zahtev bo upoštevan, saj so bili sogovorniki do nekaterih zadržani, smo v prvih dneh junija na DZ RS poslali še en dopis, v katerem smo ponovno opozorili na za nas nesprejemljive zahteve zakona. Dopis je v celoti objavljen na www.izs.si/index.php?id=64.

Z vztrajanjem in podanimi argumenti smo dosegli, da smo problematiko lahko junija predstavili v DZ RS na seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, ki je obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZZasV. Predsednik UO MSE g. Ivan Leban je podal obrazložitev zahtev IZS v povezavi s pogoji za pridobitev licence za podjetja, dokazovanjem neoporečnosti, načrtovanjem sistemov tehničnega varovanja in požarnega varstva. Kljub temu, da so se zaradi procedure lahko upoštevali le vloženi amandmaji, ki so v večini že upoštevali naše predloge, smo uspeli na seji obrazložiti tudi predlog še nekaterih drugih smiselnih sprememb.

Na osnovi naših argumentov je bila dopolnjena novela zakona. Državni zbor jo je sprejel 22. junija 2007. Novela pa je bila v obravnavi na Državnem svetu RS (DS RS) zavrnjena in vrnjena v DZ RS v ponovno obravnavo. Največ nasprotnih mnenj se je nanašalo na vlogo in pristojnosti Zbornice za zasebno varovanje. Upamo, da bodo tudi po ponovni obravnavi v DZ RS v zakonu ostale vse spremembe, ki smo jih z argumentiranim dokazovanjem uspeli vnesti v besedilo.

Sedaj pa bi želeli podati nekaj povzetkov iz novele zakona, ki jo je sprejel DZ RS in ki so posebnega pomena za člane IZS.

Bistvena novost je, da novela zakona ločuje dejavnost načrtovanja od dejavnosti izvajanja tehničnih sistemov varovanja, medtem ko je sedanji zakon naravnan pretežno na dejavnost izvajanja.

V 2. členu je spremenjena definicija obsega sistemov tehničnega varovanja, ki se glasi: -sistemi za tehnično varovanje so posamezna ali funkcionalno povezana tehnična sredstva za nadzor gibanja na določenem objektu, območju ali prostoru, za samodejno odkrivanje in javljanje nepooblaščene prisotnosti oseb, prenos in sprejem alarmnih sporočil, vključno z alarmi požara, ter sredstva za obdelavo in arhiviranje teh sporočil (protivlomno varovanje, pristopna kontrola, video nadzor, biometrične metode identifikacije in drugo). To v praksi pomeni, da so sistemi vezani na požarno varovanje objekta izločeni, razen v delu prenosa alarma na oddaljeni center.

Sledi definicija: -načrtovanje varnostnih sistemov zajema elaborate varovanja ter projektno in tehnično dokumentacijo za sisteme tehničnega varovanja v objektih, za katere je to določeno s posebnimi predpisi ali zahtevano s strani investitorja. Ta navedba omogoča definiranje varnostno ogroženih objektov s podzakonskimi akti, istočasno pa daje investitorju možnost, da sam odloči, ali bo zahteval izdelavo dokumentacije s strani licenciranega osebja.

Vsekakor pa bo potrebno bolj natančno definirati obseg sistemov tehničnega varovanja, ker npr. navadna domofonska Inštalacija v večstanovanjskem objektu verjetno ni povezana s tehničnim varovanjem, čeprav nekako -omejuje in omogoča nadzor- nad gibanjem.

Odprto in nedefinirano je še vprašanje stopnje izdelave projektne dokumentacije. Pogosto ima namreč dokumentacija varnostnih sistemov oznako zaupnega dokumenta, kar pomeni, da ne sme biti zajeta v sklopu PGD dokumentacije (revizija, javni dokument za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja). V večini primerov sicer gre za instalacijo in opremo, katere ni potrebno natančno podati v sklopu PGD projekta (sedaj, ko je požarno varovanje izvzeto), lahko pa v praksi pride do posebnih primerov.

V 35. členu je za člane IZS podana bistvena novost, saj se od podjetja več ne zahteva, da ima zaposleno osebje, kot je npr. varnostni manager, tehniki. Tekst v skrajšani obliki se glasi:

-Za pridobitev licence za načrtovanje varnostnih sistemov mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:

- imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenega pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov ali je sam pooblaščeni inženir varnostnih sistemov;

- da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;

- da je zavarovana za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njenem delu.-

Licenco za načrtovanje varnostnih sistemov lahko posameznik pridobi preko posebnega izobraževanja, ki ga v tem trenutku

še organizira Zbornica za zasebno varovanje. Na neustrezen program in čas trajanja izobraževanja smo zakonodajalca in Zbornico za zasebno varovanje večkrat opozorili. Pričakujemo, da bo v roku šestih mesecev po sprejetju zakona pripravljen nov program za inženirje varnostnih sistemov, pri pripravi programa pa seveda želimo kot zbornica aktivno sodelovati, za kar smo bili s strani MNZ tudi pozvani.

Ob koncu pa ne moremo mimo tistega dela zakona, ki predvideva odvzem nekaterih pooblastil Zbornici za zasebno varovanje, kar je verjetno botrovalo zavrnitvi zakona v DS RS. Predlog novele ZZasV-A namreč posega v delovanje in obstoječe pristojnosti Zbornice za zasebno varovanje, ukinja obvezno članstvo, spreminja status zbornice, spreminja način izvajanja programov strokovnega izobraževanja ipd.. Tako je DS RS na 20. izredni seji sprejel zahtevo, da DZ RS ponovno odloča o zakonu, pri čemer pa le ta zaradi nesklepčnosti ni bil potrjen.

Za zaključek naj omenimo, da bo IZS še naprej spremljala potek sprejemanja novele ZZasV in da bo aktivno sodelovala pri pripravi podzakonskih dokumentov, seveda v obsegu, ki ga bo zakonodajalec omogočil.