Priročniki Publikacije  

Usklajevanje se nadaljuje

 

ZAKON O UDELEŽENCIH PRI PROSTORSKEM NAČRTOVANJU IN GRADITVI

Vodja javnih pooblastil Renata Gomboc, inž.mat.

 

Ministrstvo za okolje in prostor nam je sredi septembra posredovalo povsem nov osnutek zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Že iz samega naslova osnutka zakona -Zakon o udeležencih pri prostorskem načrtovanju in graditvi »ZUPNG - verzija 13. 9. 2007« je razvidno, da gre za novo verzijo zakona.

 

Osnutek zakona sta obravnavali komisija za sistemske zakone kot tudi upravni odbor Inženirske zbornice Slovenije. Ugotovila sta, da se ne moremo pogovarjati o konkretnih pripombah, ampak lahko podamo samo splošne pripombe, saj je osnutek novega zakona po svojem konceptu popolnoma drugačen od koncepta Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Ugotovitve članov upravnega odbora in članov komisije za sistemske zakone so bile, da osnutek Zakona o udeležencih pri prostorskem načrtovanju in graditvi ni usklajen s tekstom ZGO-1 in njegovimi spremembami, da spreminja določila ZGO-1 in da osnutku zakona ni predložena obrazložitev ter sam namen spreminjanja zakona. Prav tako je IZS mnenja, da je bil zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti bolj usklajen od ZUPNG. Zaradi navedenega Inženirska zbornica Slovenije ni mogla podati soglasja k predlogu zakona. Z navedenim stališčem IZS je bilo Ministrstvo za okolje in prostor seznanjeno na predstavitvi Zakona o udeležencih pri prostorskem načrtovanju in graditvi, ki je bilo 4. 10. 2007 na IZS. Takrat je bilo tudi dogovorjeno, da IZS v roku enega tedna pošlje na MOP splošne pripombe, ki jih bodo upoštevali pri pripravi osnutka zakona.

 

V nadaljevanju predstavljamo povzetek načelnih pripomb, ki smo jih posredovali na MOP:

• ZUPNG naj se omeji na pogoje za opravljanje storitev na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, in naj pri tem ne posega v definiranje udeležencev,  ki jih definirata ZPNačrt in ZGO-1 (oziroma Spremembe ZGO-1). Temu primerno je potrebno oblikovati uvodna dva člena. V kolikor je ZPNačrt na tem področju pomanjkljiv, naj se ga dopolni.

• Vsa terminologija in osnovne definicije naj ostanejo iz obeh zgoraj citiranih osnovnih zakonov nespremenjene.

• ZUPNG naj na jasen način loči področje prostorskega načrtovanja od arhitekture in krajinske arhitekture tako, da je potreben strokovni izpit za opravljanje funkcije vodenja izdelave prostorskega akta in strokovni izpit iz prostorskega načrtovanja. V povezavi s tem se tudi umakne določba, po kateri se izkušnje s področja projektiranja štejejo za izkušnje, potrebne za pristop k izpitu iz prostorskega načrtovanja. S tem se doseže jasnost in preglednost zakona. K strokovnjakom, ki sodelujejo pri izdelavi prostorskega akta se vključi tudi geodet, predvideti pa je potrebno tudi podzakonski predpis v katerem se določi pogoje za vključitev strokovnjakov (glede na vrsto prostorskega akta, obseg, vsebino ureditve).

• Za strokovni izpit iz prostorskega načrtovanja se sestavi mešana komisija obeh zbornic, ki tudi sestavi program izpita. Ta predlog je bil v preteklosti že (ustno) podan in se je zdel avtorju takratnega ZAID tudi sprejemljiv. S takšno sestavo komisije bo zagotovljena večja interdisciplinarnost strokovnega izpita. Večina strokovnjakov disciplin, ki bi morala sodelovati pri pripravi prostorskega akta, se namreč izobražuje na FGG in drugih tehničnih fakultetah in združuje v IZS. Dejstvo je, da so že sedaj v programu strokovnega izpita, na primer za odgovornega geodeta, vključena znanja, ki so potrebna za prostorsko načrtovanje.

• Ker je bilo v predstavitvi ZUPNG povedano, da se naziv »projektant« nanaša na sedanjo funkcijo OVP (kar ni smiselno, kaj pa bodo ostali projektanti ?), je nesprejemljivo omejevanje v (3) 5.člena ZUPNG, saj to drugače določa ZGO-1 (in Spremembe ZGO-1). Vloga OVP je vezana na širša znanja vodenja in ne na podrobnosti posamezne stroke, ki se morajo izkazati z odgovornostjo pri posameznih načrtih.

• Ne glede na to, da smo že povedali mnenje, da naj ZPNG ne posega v določila, ki so v ZGO-1 (in Spremembah ZGO-1) moramo opozoriti še na to, da projektant ne izvaja dela po »pooblastilu« (kot to navaja 5. člen) ampak »po pogodbi«, kot pravilno že določa ZGO-1.

•  Ne zdi se nam nujno, da zakon citira Direktive Evropskega parlamenta in Sveta, ki le deloma zadevajo ta zakon.

•  Ker se v 2. poglavju Pogoji za opravljanje storitev... (členi 4., 5., 6., 7., 8., 9.) uvaja nove definicije in spreminja zahteve iz sedanjih zakonov, naj ti členi odpadejo, saj je to zadovoljivo rešeno v ZGO-1.

• Prav je, da se sicer uvaja nov pojem »preglednik « (9. člen), vendar naj se to ustrezno oblikuje v Spremembah ZGO-1. Kot smo že več krat predlagali pa bi bilo prav, da se v Spremembe ZGO-1 vnese tudi udeleženca »odgovornega vodja investicije « (na strani investitorja - vsaj za zahtevne objekte) s svojimi obvezami in odgovornostmi.

• Členi 27., 28., 29., 30. in 31. iz sedanjega ZGO-1 (pa tudi po Predlogu sprememb ZGO-1) naj se (če je sploh nujno) le smiselno prenesejo v ZUPNG, vendar le v delih, kjer se določajo »pogoji«. Določitev obveznosti in nalog mora ostati v ZGO-1.

• Enako velja za pogoje, ki jih mora izpolnjevati OVP in OP. V ZUPNG naj se prenese le del teksta 45. člena ZGO-1 ter praktično v celoti 77. člen ZGO-1 (ne pa tudi 76. člen ZGO-1, kot se določa v prehodnih določbah ZUPNG!), ki govorita o pogojih, vse ostalo vezano na obveze pa naj ostane v ZGO-1. Zato naj se členi v poglavju »3. Pridobitev naziva...« Predloga ZUPNG temeljito spremenijo in to tako, da upoštevajo osnovne termine (OP, OVP, OVD, revident itd.) in ne uvajajo nazivov »inženir«, »krajinski arhitekt«, »arhitekt«, ampak pojasnijo pojem »pooblaščenega inženirja«.

• 15. člen ZUPNG, ki govori o strokovnih izpitih naj ne menja sedanjih določil iz sedanjega ZGO-1 (poglavje 6). Strinjamo se s tem, da se ta materija prenese v ZUPNG in da se razmisli o eventualnem poenostavljanju (morda ponovno združiti izpite za projektiranje in vodenje del). Morda je potrebno vnesti v dele, ki se tičejo arhitektov in prostorskih načrtovalcev, kakšne nove zahteve, v splošnem pa sedanje zahteve zapisane v 135. členu ZGO-1 kar odgovarjajo.

• V 16. členu ZUPNG predvidevate tudi izjeme, ki dovoljujejo opustitev strokovnega izpita. Taka rešitev ni primerna, saj se izkaže za subjektivno in ni potrebna.

• Glede materije strokovnih izpitov naj bo še vedno poseben Pravilnik, saj vse podrobnosti nimajo mesta v zakonu. Dosedanji veljavni Pravilnik bi bilo potrebno kvečjemu le malo popraviti.

• Tudi pri revidentu bi morali ostati pri dopolnilnem strokovnem izpitu; kaj je predmet tega izpita določa Pravilnik.

• Prav pa je, da se v ZUPNG pojavijo členi (20. do 24.), ki uvajajo pogoje za preglednike.

• Poglavje 6. »Način in pravila opravljanja storitev« uvaja nekaj novih zahtev in oblik. Ni popolnoma jasno, kaj je »svobodni poklic«. Uvaja se »projektivna družba « (sicer po tujih vzorih), a obenem dopušča tudi v 31. členu »opravljanje storitev v drugi gospodarski družbi« praktično z istimi omejitvami, ki so podane v 33. členu. Zakaj potem sploh »projektivna družba«? Definicije kot so zapisane sedaj v primeru delniške družbe ali v primeru javnih podjetij ali zavodov padejo, saj je v teh primerih lastništvo lahko vezano na družbe z omejeno odgovornostjo, državo ali lokalne skupnosti. Menimo, da tovrstne gradacije za inženirje niso potrebne.

• Potrebna bi bila tudi opredelitev, kaj je z zaposlenimi v visokošolskih zavodih in inštitutih. 33. člen naj ne posega v določila sedanjega 34. člena ZGO-1, saj je primerneje, da ostane v ZGO-1.

• Sporno se nam zdi tudi določilo, da lahko storitve (predvsem projektiranje!!) opravljajo tudi zaposleni v organih državne uprave ali v organih samoupravnih lokalnih skupnosti (to je nevarno blizu izključevanjem!).

• Strinjamo se s tem, da se uvede imenik »projektivnih družb«, vendar to naj ne bi bil le imenik »projektivnih družb« po definiciji v 26. členu, ampak imenik vseh gospodarskih subjektov (tudi tistih, ki bodo projektirali pod naslovom »svobodni poklic), ki opravljajo projektiranje, torej vseh navedenih v 25. členu.

• V 34. in 35. členu uvajate zavarovanje odgovornosti za posameznike, pri tem pa zavarovanje pravnih oseb po ZGO1 (in Spremembah ZGO-1) ostaja (in mora ostati). Že razprave pri pripravi Sprememb ZGO-1 in tudi nekatere slabe izkušnje (hrvaške) kažejo na to, da je to zelo težko smiselno urediti, saj imajo od vsega korist le zavarovalnice. Vsekakor pa to zavarovanje ne sme zamenjati tistega iz ZGO1. O tej rešitvi se bo potrebno ponovno pogovarjati.

• V 37. členu ZUPNG ste omilili sedanje pogoje za vpis na način, da ni pogojev, da bi bil državljan EU že vpisan v zbornico v svoji matični državi pa tudi ne zahtevamo potrdila, da mu v matični državi ni bil izrečen varnostni ukrep. To se nam ne zdi prav.

• Ne da bi se spuščali v podrobnosti opozarjamo na zelo pazljivo določanje Prehodnih določb (ne spreminjati pogojev, ne vnašati nove rešitve, seveda pa pazljivo pogledati, kako rešiti nekatere pridobljene pravice - npr. po ZGO-C itd.).

• V dokumentu manjka uvodna analiza, zakaj sploh nov zakon in zakaj nova nomenklatura tako nazivov kod dejavnosti.

• Upoštevati bi bilo potrebno tudi nekatere rešitve, ki smo jih v ZAID z arhitekti že skoraj uskladili ipd.

• S tem, ko dajemo načelne pripombe, se ne odpovedujem pravici konkretnejših pripomb v nadaljnjih usklajevanjih.

 

Trenutno potekajo usklajevalni sestanki na Ministrstvu za okolje in prostor pri oblikovanju novega osnutka zakona na katerih aktivno sodelujejo tako predstavniki Inženirske zbornice Slovenije in Zbornice za arhitekturo in prostor. Upamo, da bodo usklajevalni sestanki prinesli nov zakon, ki bo doprinesel k celoviti rešitvi inženiring projektiranja položaja pooblaščenih inženirjev in njihove dejavnosti.