Priročniki Publikacije  

PRIDOBIVANJE GRADBENEGA DOVOLJENJA

 

Zakon bo začel veljati 15. 4.2008

Komisija za sistemske zakone IZS

Ivan Leban, univ.dipl.inž.el.

 

 

Namen tega članka je prikazati procedure pri pridobivanju gradbenega dovoljenja (v nadaljnem besedilu GD), kot najpomembnejšega postopka pri graditvi objektov. ZGO-1B (Ur.l.RS 126/07) ne spreminja bistva procedur za pridobitev GD, je pa seveda moral marsikaj uskladiti, zaradi sprejetega ZPNačrt in zaradi uvedbe drugačne razporeditve zahtevnosti objektov. Še vedno je način pridobivanja ali potrebnost GD odvisna od zahtevnosti objekta in od tega kakšen prostorski izvedbeni akt imamo za osnovo. Najenostavneje to prikažemo v spodnji tabeli, ki jo bomo kasneje še komentirali.

 

Dejstvo je, da je ZGO-1B, kar se tiče vsebine projektne dokumentacije in razvrstitve objektov, glede na zahtevnost, vse prepustil podzakonskim aktom, ki so šele v nastajanju. Zato bom pri posameznih komentarjih opozoril tudi na nedorečenost samega ZGO-1B, ki bi, vsaj delno, lahko bila rešena skozi Uredbe in Pravilnike. Najprej moramo zaradi razumevanja opozoriti na spremembe, ki so nastale pri določanju zahtevnosti objektov in sprememb pri vrstah gradenj po ZGO-1B ter sprememb pri ureditvi prostora, ki so nastale kot posledica sprejetega Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt - Ur.l.RS 33/07).

VRSTE GRADENJ

ZGO-1B prinaša tudi tukaj nekaj sprememb in sicer:

• Ukinja pojem »nadomestna gradnja«, saj je bil ta pojem preveč zlorabljen. Po nove zakonu je to lahko le rušitev in nato nova gradnja ali pa je to rekonstrukcija objekta.

• Pri rekonstrukcijah (gre za poseganje v konstrukcijske elemente ali povečave kapacitet) določa, da se do 10% povečane velikosti objekta (verjetno bi bilo smiselno povedati, da to velja tudi za kapacitete tehnoloških objektov)šteje, da je to rekonstrukcija, če ne je to nova gradnja. Ni pa popolnoma jasno zakaj zakon sploh postavlja to razlikovanje, če je postopek za pridobivanje gradbenega dovoljenja za obe vrsti gradnje enak. Morda bo Pravilnik o projektni dokumentaciji prinesel kakšne nujne razlike v samem obsegu in vsebini projekta PGD (npr. zakaj bi morala rekonstrukcija objekta, definirana tako kot je, začeti in izvesti postopek preko idejne zasnove, za obstoječi objekt dokazovati skladnost s prostorskimi akti in še kaj).

• Izbriše pojem »sprememba rabe« in ohranja le »spremembo namembnosti«, kar je smiselno, saj sta se v praksi pojma preveč rada zamenjevala. Pri »spremembi namembnosti « pa sam zakon že natančno določa, katere spremembe, znotraj ali med posameznimi skupinami objektov po standardni klasifikaciji, so take, da bo potrebno gradbeno dovoljenje, za katere pa to ni potrebno. Tudi tukaj bi morali imeti neko prilagojeno PGD dokumentacijo.

ZAHTEVNOST OBJEKTOV

V ZGO-1B se je poleg znanih kategorij zahtevnosti iz ZGO-1 pojavila še nova kategorija »nezahtevnega objekta« (ki naj bi bil konstrukcijsko manj zahteven objekt). Tako poznamo:

• zahtevne objekte,

• manj zahtevne objekte,

• nezahtevne objekte,

• enostavne objekte.

Zakaj ta dopolnitev? Enostavni objekti so bili po sedanjem zakonu preširoko zastavljeni in niso potrebovali gradbenega dovoljenja. Postopek se je pričel in tudi končal le s pridobitvijo lokacijske informacije. Ugotavljalo se je, da nad temi objekti ni prav nobene kontrole in se je s tem legaliziral nered (nekateri smo opozarjali že pri nastajanju prejšnjega zakona, da poenostavitve za vsako ceno niso primerne). Lahko bi sicer zmanjšali število enostavnih objektov, ki ne potrebujejo GD, a ostalo je veliko število objektov za katere so menili, da ne zaslužijo zapletenega normalnega postopka za pridobitev GD, ki je predviden za manj zahteven objekt. Zato se je uvedla nova kategorija »nezahtevnega objekta«, ki bo zahteval proceduro poenostavljenega GD s poenostavljeno dokumentacijo (nič ni definirano, da bi to bilo v obliki nekega projekta,tako, da jo lahko izdela v obliki skic investitor sam). V novem zakonu je izpadlo vse naštevanje zahtevnih objektov. Vsi objekti bodo v posebni Uredbi.

PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI

Najprej moramo ugotoviti kakšne prostorske izvedbene akte imamo pripravljene na področju graditve. Po ZPNačrt poznamo: • »Občinski prostorski načrt« (OPN), ki je ekvivalent »Prostorskemu redu« po ZUreP, torej gre za izvedbeno dokumentacijo, ki bolj na grobo opredeljuje namembnost prostora in osnovne pogoje gradnje.

• »Občinski podrobni prostorski načrt« (OPPN), ki je ekvivalent »Občinskemu lokacijskem načrtu« po ZUreP in natančno določa prostore po namenu, pogoji gradnje so definirani.

• »Državni prostorski načrt« (DPN), ki nadomešča po vsebini, ni enak »Državnemu lokacijskemu zahteve nekega širšega prostora glede na vse potencialne državne interesente (npr. železnica, ceste, energetika in drugo) in ne kot je sedanji DLN, ki je bil izdelan za posameznega interesenta (za objekt). Po zakonu pa naj bi tak DPN že dal zadosti vhodnih podatkov za začetek izdelave PGD. Potrebno je povedati, da so že za dosedanji DLN potrebovali nekaj let, preden so bili sprejeti. Ni pa jasno kako bo šele po predvideni proceduri, ki izhaja iz ZPNačrt. Menim, da manjka ena stopnja v obdelavi, če želimo tak dokument res uporabiti kot osnovo za izdelavo PGD. Nelogično je tudi določilo, da kot vhod za izdelavo PGD velja objavljen DPN z »mnenji« nanj. Ta mnenja (tako iz prakse) so lahko celo nasprotna rešitvam iz »objavljenega DPN«. Kako naprej? Menim, da iz proklamiranega poenostavljanja ne bo nič. Omenjena problematika je v manjši meri podobna tudi pri sprejemanju in uporabi OPPN. V zvezi s prostorskimi izvedbenimi akti pa je potrebno povedati še to, da je v prehodnih določbah ZPNačrt zabeležena še veljavnost vrste tako in drugače imenovanih in vsebinsko oblikovanih dokumentov iz nekaj zakonov nazaj. Če vzamemo v zakup še dejstvo, da lokacijska informacija, v smislu prejšnjih zahtev ZGO-1, sploh ni potrebna in ne bo eden od osnovnih vhodnih podatkov pri pričetku postopka izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pomeni le to, da se bodo morali sami projektanti prebijati skozi veljavnost posameznih aktov in njihovo vsebino in določila.

POSTOPKI ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA Zahtevni in manj zahtevni objekti - prostor urejen z OPN

V primeru, da gre za zahtevne ali manj zahtevne objekte, ki se bodo gradili na področju, ki je urejen z Občinskim prostorskim načrtom pričnemo z izdelavo Idejnih zasnov (IDZ), ki je dokumentacija s pomočjo katere pridobimo projektne pogoje. Bistvena sprememba postopka pa je v tem, da ne pričnemo s pridobitvijo Lokacijske informacije, saj lokacijska informacija po ZPNačrt ni več obvezen dokument in ZGO-1B ga več ne omenja. Lahko ga od občine zahtevamo, a le kot informacijo. Projektant ali investitor bo moral sam iz prostorskih izvedbenih aktov izluščiti, kaj so sploh osnovne zahteve za pričetek projektiranja in ali ter kaj se lahko na določenem prostoru sploh lahko gradi. Država je s svojih pleč zvrnila še eno obveznost. Po izdelanem IDZ bomo iskali pri bodočih soglasodajalcih (država bo pripravila spisek teh, kar do sedaj ni bilo) projektne pogoje. Na osnovi projektnih pogojev bomo izdelali PGD, poiskali soglasja, če gre za zahteven objekt izvedli tudi revizijo projekta in to vložili kot dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Zahtevni in manj zahtevni objekti - prostor urejen z OPPN

V primeru, da imamo prostor urejen z »Občinskim podrobnim prostorskim načrtom« (OPPN), potem se predpostavlja, da ta OPPN in mnenja nanj predstavljajo osnovo za izdelavo PGD, torej odpade korak iskanja projektnih pogojev. Je pa potrebno na PGD iskati soglasja, kar v ZGO-1 ni bilo določeno. Seveda je ta postopek (del po ZGO- 1B) enostavnejši, zahteva pa več dela, da se pride do OPPN. V začetnem obdobju bo teh OPPN oziroma veljavnih ekvivalentov še malo, kasneje pa naj bi ta procedura postala najbolj običajna.

Zahtevni državni objekti - prostor urejen po DPN

Podobna procedura je pri zahtevnih državnih objektih, kjer je sploh odpadla možnost, da jih gradimo na prostoru, ki je obdelan na nivoju prejšnjih »prostorskih redov« (odpade bivši 55. člen ZGO-1). Tu se vedno zahteva predhodna priprava »Državnih prostorskih načrtov«. Kako so zastavljeni in kje vidimo težave sem opisal v točki, ki opisuje prostorske izvedbene akte. Sama priprava DPN je že po najkrajše odmerjenih časih procedur izjemno dolga, v realnosti preko vseh mer. Sam postopek po ZGO-1B seveda ni dolg, saj nimamo prvega cikla z izdelavo IDZ in iskanja projektnih pogojev. Tudi tu je potrebno poudariti novost in to je, da tudi po tej proceduri izdelan PGD zahteva iskanje soglasij.

Rekonstrukcije

Iz tabele tudi vidimo, da je za rekonstrukcije enak postopek kot za novogradnjo, kar ni popolnoma smiselno. Morda bo vsaj del potrebne dokumentacije drugačen (Pravilnik o projektni dokumentaciji je v času pisanja tega prispevka še v pripravi).

Nezahtevni objekti

Za nezahtevne objekte sploh ni predvideno, da bi se izdelovala neka »uradna« dokumentacija. To bi bilo nadomeščeno s skicami, ki bi jih uporabili kot vlogo za pridobitev poenostavljenega gradbenega dovoljenja. Seveda pa bo moral biti objekt zgrajen skladno z zahtevami prostorskih izvedbenih aktov.

Enostavni objekti

Za enostavne objekte velja, da gradbeno dovoljenje ni potrebno in tudi nobena dokumentacija ni zahtevana, ni pa jasno. Kako pa se bo videla izpolnjena zahteva, da morajo tudi ti objekti izpolnjevati zahteve iz prostorskih izvedbenih aktov? Seveda bo rešitev možno soditi šele po izdaji Uredbe o zahtevnosti objektov.

Spremembe namembnosti

Za spremembo namembnosti velja, da za nekatere prehode v in med skupinami standardne klasifikacije ne bo potrebno gradbeno dovoljenjo, za druge pa. Seveda pa pričakujemo, da bo Pravilnik o projektni dokumentaciji za te primere podal možnost izdelave poenostavljenega PGD.

Posebnosti na področju infrastrukture

Nov ZGO-1B je prinesel dve novosti. Prva je namenjena poenostavljanju (morda pretiranemu) pri pridobivanju projektnih pogojev in soglasij za priključitev na infrastrukturo. Vemo, da je do sedanji postopek zahteval projektne pogoje po IDZ, soglasje na PGD in še soglasje za priključitev (po Energetskem zakonu). Rešitev novega zakona zahteva le »Soglasje za priključek« ob PGD. Ta naj bi se lahko izdal na osnovi predanega IDZ. Bilo pa bi to soglasje, ki bi bilo izdano le, če je ustrezna infrastruktura že zgrajena, če jo ima občina v letnem planu, ali če je že sklenjena pogodba za njeno izgradnjo. Torej: odpade možnost pridobitve gradbenega dovoljenja pri neurejeni infrastrukturi. Seveda pa bo potrebno zagotoviti, da bodo projektanti seznanjeni, kaj posamezna distribucija zahteva, in da bodo te zahteve enoumne in poenotene.

Druga novost se nanaša na določilo v ZGO-1, ki je omogočalo, da se posamezne objekte na objektih distribucije gradi brez gradbenega dovoljenja. Kateri so ti objekti je določal posebni akt (na podlagi drugih zakonov, npr. Energetskega). Resnici na ljubo je to določilo dalo preveč odprte možnosti za graditev brez kakršnih koli dokumentov in včasih tudi neupravičeno brez gradbenega in uporabnega dovoljenja. V ZGO-1B je ta možnost izbrisana. Posamezni objekti, ki se bodo pač lahko gradili brez GD, bodo uvrščeni v enostavne objekte.

ZAKLJUČEK

Iz zapisa postopkov, pregledne tabele in priloženih diagramov poteka vidimo, da nov ZGO-1B uvaja tudi na področju postopkov za pridobivanje gradbenega dovoljenja kar nekaj novosti. Nekatere prav gotovo pomenijo določeno poenostavljanje. Druge, posebno tiste, ki izvirajo iz preveč »teoretske « naravnanosti ZPNačrt, bo potrebno v praksi testirati, ali so sploh izvedljive. Nekaj odgovorov pa bomo dobili tudi iz podzakonskih aktov, ki so v pripravi. Žal pa ugotavljam, da smo ponovno šli najprej v »serijsko proizvodnjo«, ne da bi najprej naredili test na nekaj primerkih.