Priročniki Publikacije  

16. DAN INŽENIRJEV BAVARSKE ZBORNICE

 

Kraj prireditve: München, Nemčija

čas prireditve: 25. januar 2008

Udeleženci: Predsednik IZS mag. Črtomir Remec, ga. Polona Okretič

 

25. januarja je v Münchnu potekal 16. bavarski dan inženirjev, ki sta se ga, poleg aktualnega predsednika Bavarske zbornice dr. Heinricha Schroeterja, bivše predsednice Bavarske zbornice Heidi Aschl in dolgoletnega predsednika zbornice dr. Karla Klinga, udeležila tudi predstavnika Inženirske zbornice Slovenije, predsednik mag. Črtomir Remec in Polona Okretič iz službe za izobraževanje, informiranje in natečaje.

 

Nosilna tema dneva je bila gradnja mostov, ki so se je letos lotili na precej zanimiv način. Poleg uradnega in čisto profesionalnega dela dogodka, je strokovni del popestrilo predavanje profesorice in prorektorice na Univerzi Friderik-Aleksander iz Nürenberga, ki se je inženirskega poklica dotaknila s povsem drugačnega, mitskega aspekta. Spregovorila je o Hefajstovem duhu kot duhu inženirja. V pozdravnem delu je predsednik Bavarske zbornice dr. Heinrich Schroeter, potem ko je pozdravil vse častne goste, kritično spregovoril o zvezni vladi, ki ni ne poskrbela za uveljavitev in ne podprla tarifnih pogojev. Nemci zaradi tega izgubljajo delovna mesta, stroka pa propada. Sledilo je predavanje profesorice teologije Johannne Haberer, ki je spregovorila o Hefajstovem duhu in ga povezala z mitičnim poklicem inženirja. Hefajst, sin Zevsa in Here, je bil v grški mitologiji bog ognja, kovaštva in rokodelstva, in je ljudi naučil uporabe ognja ter obdelave kovin. V stari Grčiji nikoli ni sodil med pomembnejše bogove, so ga pa zelo častili kovači in rokodelci. Kot božji kovač je olimpskim bogovom zgradil palače, četudi sam nikoli ni sodil na Olimp. Zevsu, vladarju Olimpa, je naredil ščit, prsni oklep in žezlo, za Pozejdona, boga morja, je skoval njegov znameniti trizob, za Helia, boga sonca, pa voz s katerim se vozi čez nebo. Za Harmonio - hčer Aresa in Afrodite, je skoval prelepo ovratnico. Prav tako kot za bogove je koval tudi za smrtnike: opremil je najmogočnejšega grškega junaka Ahila, ranjenega v tetivo v trojanski vojni, Grku Diomedu je skoval oklep, Trojancu Eneju pa ščit.

Bil je zavetnik ustvarjalcev in je poskrbel za pravo temperaturo materiala za obdelavo. Na tej točki je predavateljica povezala gradbeništvo z mitologijo. Kot vemo, se je Hefajst poročil z Afrodito, ki predstavlja abstrakten princip estetike, fantazijo, ki je v njem našla stavbenika. Ko je predavateljica povezala Afrodito z Ateno, ki predstavlja logiko, idejo, je povedala, da gre za idealni par, ki se je združil v Hefajstu in je kot tak realizacija fantazije in logike. Tu je pokazala, kako se inženirski poklic znajde v dilemi vsakokrat, ko ustvarja ceste, mostove ..., v dilemi, ko skuša združiti funkcionalnost z estetiko, hkrati s tem pa dviguje kulturo.

Iz grške antike je prešla v rimsko antiko, kjer so Hefajstu rekli Vezuv in nato v začetke krščanstva, v antični Rim. V antičnem Rimu je bil vladar cerkve, ki so ga imenovali »Pontifex Maximus«, tisti, ki je gradil; »veliki graditelj«. Namreč, beseda »pontifex« ima svoj koren v latinskem pons, pontis, kar pomeni most. Za rimsko obdobje je bilo torej značilno, da je bil pri gradnji mostov prisoten cerkveni duh. Že takrat so namreč vedeli, da mostovi krajšajo razdalje. V prenesenem pomenu je profesorica teologije skušala pokazati na mostove kot na povezave med kulturami in svetovi. Inženirja je tako postavila v vlogo kreativca, ustvarjalca in je povedala, da »Hefajste« srečamo v vsakem obdobju in v vsaki dobi. Inženir ima, in je imel, pomembno vlogo tudi pri vojaških vprašanjih, ki je prav tako eno od polj inženirstva, in v tej zvezi je omenila pomembno vlogo Leonarda da Vincija, ki je v času renesanse (14. - 16. stol.), ko je živel v Benetkah, naredil vojaške načrte za obrambo mesta pred Turki.

Potem je besedo ponovno prevzel predsednik Bavarske zbornice in spregovoril o 100 letnici obstoja deželnih uradov za spomeniško varstvo (1908-2008). Hkrati z obletnico, pa je zbornica izdala tudi brošuro o tem, kdaj in koliko vpisa je bilo v posameznih letih.

Sledilo je predavanje predsednika avtocestne direkcije za severno Bavarsko, ki je spregovoril o gradnji mostov z vidika inženirjev. Povedal je, da se je gradnja avtocest z 2052 kilometrov leta 1952 povečala na 47.350 kilometrov, od tega jih je 1250 kilometrov samo na Bavarskem. Govoril je o železniških mostovih in se ustavil tudi pri obtežbi le-teh. Medtem ko je bila obtežba mostu leta 1925 12 ton, je bila leta 2004 že 44 ton. V povezavi s tem je poudaril, da večja ko so vlaganja, manjše so potrebe in obratno. 16. bavarski dan inženirjev je sklenil podpredsednik zbornice, ki se je v svojem govoru dotaknil področij ekonomije, ekologije in estetike. Hkrati je pokazal na pomembnost sodelovanja med inženirji in Univerzami, pa tudi povezava z mediji, je povedal, ni zanemarljiva. Nato je spregovoril o kvaliteti. Povedal je, da je za kvaliteto potrebno poskrbeti že na samem začetku študija, torej na fakulteti, nato pa »moramo zanjo poskrbeti sami,« je dodal podpredsednik. Omenil je še, da da zbornica veliko na kvaliteto in zanjo tudi skrbi, in da je kvaliteta gradenj dobra, bi se jo dalo pa tudi še malo izboljšati.

S temi besedami je bil sklenjen 16. bavarski dan inženirjev. Na koncu se je predsednik Inženirske zbornice Slovenije, mag. Remec zahvalil za povabilo na dan inženirjev in povabil Bavarsko inženirsko zbornico na srečanje v Ljubljani, ki bo junija letos, še v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Srečanje bo namenjeno obravnavi prednosti in slabosti delovanja obeh zbornic, po dogovoru pa bo mogoč tudi obisk slovenskih podjetij.