Priročniki Publikacije

Inženirji z javnim pooblastilom

INŽENIRJI Z JAVNIM POOBLASTILOM

Predsednik Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC)

dr. Mirko Oreškovič, univ. dipl. ing. grad.

Izvršni odbor Evropskega sveta inženirskih zbornic

V članku bom poskusil predstaviti svoje razumevanje dejanskega položaja zakonsko urejenega inženirskega poklica v Evropi. To ni enostavna naloga, saj lahko pri tem uberem različne poti in smeri, zgradim strukturo neomejenih oblik, izpostavim številne glavne teme, a vedno bi se lahko našel kdo, ki bi razlago spodbijal: Zakaj niste tega storili na ta način? To bom storil na svoj način.

Predpostavljam, da je večina izmed vas seznanjena in se vsakodnevno srečuje s številnimi podobnostmi in odstopanji dejanskih praks na področju inženirskih storitev v Evropi:

Imamo enak cilj, vendar različna orodja.

Imamo podobne naloge, vendar različne predpise.

Imamo prekomerno regulirano prakso, vendar ta ni regulirana na enak način.

Iščemo boljšo prakso, vendar se obotavljamo glede postopka.

Nismo zadovoljni z obstoječo lastno organizacijo, vendar ne poznamo boljše.

Borimo se za skupno evropsko prihodnost, vendar v različnih smereh.

Imamo pričakovanja od naše prihodnosti; vendar je vprašanje ali imamo enake želje.

Imamo vizijo, vendar moramo ustvariti realne cilje.

Kako prepoznati prihodnje dolžnosti kot današnje cilje – je težko vprašanje, čeprav je iskanje ciljev v človeški naravi.

</typolist>

Naj pričnem z dejansko situacijo na področju zagotavljanja storitev inženirskih poklicev v gradbenem sektorju v Evropi, kot jo vidim danes, ne da bi se pri tem izognil špekulacijam o prihodnosti.

INŽENIRSKI POKLIC IN STORITVE V GRADBENIŠTVU

Kdo so udeleženci v procesu zagotavljanja inženirskih storitev v gradbeništvu (na področjih projektiranja, revizije projektov, nadzora, vodenja projekta, gradbenega upravljanja, svetovanja)? Praksa nazorno kaže, da obstajata dva kroga udeležencev: notranji krog in zunanji krog. Notranji krog lahko definiramo kot krog izvršilnih gradbenih strokovnjakov. Strokovnjaki v tem krogu nenehno delajo v gradbenem sektorju in ponujajo svoje poklicne storitve pri razvoju gradbenih projektov. To so: arhitekti, gradbeni inženirji, inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike in inženirji

geodezije. Zunanji krog sestavljajo vsi ostali inženirji, ki občasno sodelujejo v gradbenem procesu, vendar je njihova glavna naloga industrijska proizvodnja. Le-ti dejansko pripravljajo osnovno tehnologijo oz. določene predpogoje v postopku načrtovanja in izvajanja del v gradbeni industriji, vendar v samem postopku gradnje ne sodelujejo. To so inženirji, kot npr.: kemijski inženirji, inženirji različnih tehničnih panog, itd. Kakršen koli gradbeni izdelek (stanovanjske hiše, zgradbe, ceste, kanali, predori, mostovi, vodna oskrbovalna omrežja, kanalizacije, čistilne naprave za odpadno vodo, …) je potrebno, tako kot vsak izdelek v kateri koli panogi, načrtovati in izdelati z enim samim namenom, da se v naslednji fazi uporabi v korist investitorja oz. končnega uporabnika. Trenutno prepoznavamo inženirske storitve v gradbenem sektorju kot dejavnosti v: projektiranju, reviziji projektiranja, gradbenem nadzoru, svetovanju, vodenju projekta in gradbenem upravljanju. Vsaka inženirska storitev ima svoj cilj in svoja lastna orodja za doseganje le-teh. Trajnostni razvoj kot predpogoj in inženirjevo razumevanje omejitev pri upoštevanju težav definirata odnos v okviru vidikov gradbenega produkta (kot so na primer kakovost, čas in stroški). To se dogaja pri vsaki inženirski storitvi, ki jo je potrebno zagotoviti.

Naloga projektiranja je izdelati najkakovostnejši izdelek v okviru kar najnižjih predvidenih stroškov. Naloga revizije projekta je preverjanje ali projekt ustreza predpisanim omejitvam in varnosti ali ne.

Nadzorna funkcija skrbi za zaščito kakovosti projekta, predvsemv okviru nadzora izdatkov, do katerih pogosto prihaja zaradi sprememb naročil s strani naročnikov.

Cilj storitve gradbenega upravljanja je organizacija in vodenje gradbenega postopka v okviru želenega končnega rezultata: največjega dobička gradbenega podjetja za sprejemljivo kakovost.

Cilj vodenja projekta je usklajevanje vseh sodelujočih v projektu in spodbujanje le-teh, da si po svojih najboljših močeh prizadevajo v okviru skupnih naporov ter dosegajo najboljšo kakovost izdelka za najnižjo ceno.

OMEJITVE ZAKONSKO UREJENEGA INŽENIRSKEGA POKLICA

Predpostavljajmo, da želite opraviti anketo, ki bi raziskala javno mnenje o vplivu inženirskih storitev na običajno življenje posameznika. Najpogostejši odgovori, ki jih lahko pričakujete so: večina vprašanih bo sodelovanje zavrnila, ostali bodo odgovorili, da z delom inženirjev niso seznanjeni; nekateri izmed njih bi odgovorili, da je potrebno študirati vrsto let, da postaneš inženir ter, da inženirji počnejo nekaj koristnega. To je sicer namišljen scenarij, vendar je slika izjemno blizu realni. Dejstvo je, da javnega zanimanja za inženirski poklic ni moč opaziti. Medtem ko lahko pri zakonsko urejenem inženirskem poklicu zaznamo še večjo neopaznost. Zakonsko urejen inženirski poklic v številnih evropskih državah obstaja. Dejanska nacionalna organizacijska oblika je odvisna od zgodovinske dediščine. Danes je prevladujoče mnenje v Evropski komisiji, da zakonsko predpisani inženirski poklici predstavljajo oviro za prosto gibanje ljudi in storitev v Evropi. Evropska komisija vztraja tudi pri javnem naročanju storitev, vključno z inženirskimi storitvami, in sicer po uradno najnižjih konkurenčnih cenah na prostem trgu. Direktive ne priznavajo inženirskega poklica kot poklica s specifičnim posebnim zanimanjem komisije v evropski družbi. Dokaz za to lahko najdemo npr. v naslednjih direktivah:

2004/18/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.marca 2004 o uskladitvi postopkov za oddajo javnih naročil za gradnje, javnih naročil v zvezi s preskrbo in javnih naročil za storitve;

2005/36/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju strokovnih kvalifikacij;

2006/123/EC Evropskega parlamenta in

Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu; priročnik o izvajanju direktive o storitvah.

</typolist>

Inženirjev se nikjer ne omenja, temveč se jih uvršča med ostale poklice. To je žal vse, kar lahko ta trenutek rečemo o našem dejanskem družbenem položaju. Po mnenju Evropske komisije morajo javni naročniki cene storitev pridobiti s pomočjo konkurenčnih najnižjih cen javnega naročanja. Ponudbena najnižja cena je pogosto rezultat napačnega izračuna ali nelojalne konkurence. Ne glede na scenarij je rezultat vedno enak: pomanjkanje dohodka za obubožanega inženirja ter neustrezna storitev za naročnika. To je običajno stanje proti kateremu se morajo boriti zbornice in njeni člani. Vsem sodelujočim v gradbenem procesu mora biti jasno, predvsem vladam (vključno z Evropsko komisijo) in naročnikom, da je poštena cena storitev edino orodje, ki postavlja temelje za najboljše možne rezultate pri razvoju gradbenih projektov. Opravljen pregled dokazuje, da inženirjev primanjkuje po vsej Evropi. Ali to pomeni, da bo razvoj gospodarstev v naši prihodnosti potekal brez evropskih inženirjev oz. le s peščico njih?

Obstoječe nizko zanimanje študentov za inženirske poklice je potrebno spremeniti v korist evropske družbe. To pa lahko storimo le z izboljšanjem socialnega in ekonomskega položaja inženirjev. Zakonsko predpisani poklicni člani, združeni v svojih organizacijah, so jamstvo, da je to mogoče doseči s skupnim trudom vlad in njihovih partnerjev – zakonsko urejenih poklicnih organizacij. Nosilcem odločanja mora biti jasno, da evropski gospodarski razvoj ni mogoč brez prispevka pooblaščenih inženirjev, njihovih izumov, zmožnosti, pripravljenosti in odgovornosti.

ODGOVORNOST INŽENIRJEV IN ZAKONSKO PREDPISAN POKLIC

Odgovornost pooblaščenih inženirjev je na očeh javnosti le takrat, ko se pojavijo konstrukcijske napake. Odgovornost, ki jo zahteva konstrukcijska varnost, vzdržljivost in učinkovitost ne zanima nikogar razen drugih inženirjev. Okoljski vpliv, vpliv na kakovost okoliškega življenja v povezavi s privlačnostjo življenjskega okolja, stroški investicije, trajnostjo objekta, stroški vzdrževanja, ki jih potrjujejo vtisi in reakcije prebivalcev, oblikujejo spekter vrednot inženirske odgovornosti. Vrednot, ki javno niso priznane. Kot prebivalci smo navajeni na inženirske dosežke, vendar se le redko ustavimo in pozdravimo dosežek. Potreba po neodvisnem vendar ustrezno organiziranem in sposobnem strokovnjaku je vodila do ustanovitve inženirskih zbornic ali podobnih organizacij, s predpisanimi javnimi pravicami in nalogami. Zahvaljujoč zgodovinski dediščini, izkušnjam in zelo pogosto dolgoročnim navadam in tradicijam, imamo v dejanski evropski praksi dve glavni specifični inženirski organizaciji: Zakonsko urejene organizacije in samostojno organizirana združenja, ki v osnovi temeljijo na splošni zakonodaji, ki ureja organizacije državljanov.

Specifičen, poseben zakon prestavlja temelj za ustanovitev inženirskih zbornic. Zakon določa glavno organizacijsko strukturo, obvezno članstvo, predpogoje za članstvo, postopek sprejemanja članov in postopek pridobivanja potrdil o opravljenem izpitu, pravice, naloge in dolžnosti organizacije. Vsaka organizacija lahko izbere podrobno organizacijsko obliko in strukturo. Inženirske ustanove (združenja) so v nekaterih državah organizirane tako, da so njihove naloge izjemno podobne nalogam inženirske zbornice, vendar je članstvo v teh prostovoljno. To pomeni, da člani po opravljenem strokovnem preizkusu, pridobijo neke vrste certifikat, ki pa je le identifikacijska kartica in ne dokaz obveznega članstva oz. povezane licence. Inženirji brez takšnega certifikata lahko ponujajo in opravljajo enake storitve kot pooblaščeni inženirji. Člani zakonsko urejenih zbornic s pridobljenim certifikatom pridobijo »javno pooblastilo za podpisovanje«. To pomeni, da so priznani kot zavezujoči člani organizacije, ki dokazuje njihovo sposobnost in dosežene kvalifikacije. S tem certifikatom člani pridobijo javno licenco za prevzem javnega pooblastila za opravljanje storitev, ki jo ponujajo naročnikom. Ta pa sočasno pomeni tudi prevzem javne odgovornosti za opravljeno storitev in posledic, v okviru zakonsko predpisanih omejitev.

To nista ne pravomesto ne pravi kraj, da bi se spuščali v podrobnosti, vendar minimalne cene storitev predstavljajo oviro, pred katero se nasprotniki soglasno zbirajo in vzklikajo: »Minimalne cene storitev odpravljajo prosti trg storitev!« Zakaj se je to zgodilo? Zaradi pomanjkanja razumevanja narave storitev, zaradi pomanjkanja informacij, zaradi pomanjkanja tolerance, zaradi pomanjkanja orodij za ocenjevanje, zaradi pomanjkanja ustreznih stikov ter zaradi zavračanja jasnih argumentov. Do tega vedno pride takrat, ko ustrezen in pošten dialog ni mogoč ter takrat, ko udeleženci razprave niso enakovredno seznanjeni oz. nimajo enakih interesov. V prihodnosti moramo navedene težave odstraniti in se osredotočiti na prednosti zakonsko urejenih minimalnih cen storitev. Na prostem trgu je zakonsko urejena cena storitev osnova za lojalno in kakovostno konkurenco, saj:

ustvarja možnost najboljše izbire za naročnika,

oblikuje kreativno osnovo za naročanje storitev v javnem sektorju in

prisili naročnike, da se najprej zanesejo na reference in nato na ceno.

</typolist>

Zakonsko urejen poklic in njegova okolica morata biti v nenehni povezavi. Zakonsko urejen poklic mora raziskati potrebe in pričakovanja okolice ter prilagoditi svojo zmožnost in položaj izmenjavi ciljev in pravil. V ta namen se mora zakonsko urejen poklic nenehno prilagajati:

univerzitetnemu (osnovnemu) izobraževanju,

pravilom izdajanja potrdil, šolanja in izkušnjam,

pravilom opravljanja izpita,

nenehnemu izobraževanju kot trajni zavezanosti,

pogojem za obnovo licenc,

dejanskemu seznamu inženirjev z referencami, za potrebe naročnikov,

enakomernemu stopnjevanju odgovornosti (osebne, priznane, izpodbojne),

podpiranje škodnega zavarovanja, kot dokaza za priznano odgovornost.

</typolist>

Običajno mnenje proti zakonsko urejenemu inženirskemu poklicu ne zavrača prostega trga. Vendar pa ne moremo zanikati, da zagotavljanje inženirskih storitev ni enako trgovanju s toaletnim papirjem. V ta namen moramo postaviti druga pravila za javno naročanje inženirskih storitev, ki morajo priznavati osnovna dejstva, ki vplivajo na postopek javnega naročanja: zaupanje naročnika in reference inženirjev. S pomočjo pozitivnih pravil zbornice in transparentne strukture izračuna cen, ki se uporablja kot etalon za primerjavo ponujenih cen, se morajo naročnik in konkurenti zanašati na rezultat konkurence, pošten za vse udeležence. To je tudi osnova za konkurenco na področju kakovosti in za pridobitev pogodbe »win/win« (pogodbe v zadovoljstvo vseh), ki vključuje pošteno ceno storitve. Naročnik je zaščiten proti korupciji nizkih cen. Zbornice se, v skladu z svojimi običajnimi nalogami, v imenu svojih članov in v njihovo korist, pogodbeno povežejo z zavarovalniškimi podjetji, da pridobijo kar najboljše pogoje za osebno škodno zavarovanje. Naročnik ve, kdo nosi odgovornost in na koga se lahko obrne; inženir se zaveda odgovornosti in jo sprejme v okviru običajne pogodbene obveznosti. Etični kodeks je osnovni dokument, ki določa etična pravila za vse člane organizacije. Pri zakonsko urejenem poklicu ima ta dokument specifično vlogo. Pomeni, da specifične določbe etičnega kodeksa ščitijo javni interes, medtem ko je sama storitev zakonsko urejena na najvišjem nivoju strokovne in moralne odgovornosti. V primeru, da član krši pravila etičnega kodeksa, lahko pričakuje strogo kazen, ki lahko pomeni tudi izgubo licence. Namen Evropske komisije je urejanje pravil prostega trga, vendar pa Evropska komisija pogosto podcenjuje očitno potrebo po zakonsko urejenem poklicu inženirja. Inženirski poklic znotraj Direktiv EU v tem trenutku ni posebno priznan. Zakaj se je to zgodilo nimam odgovora, vendar sem prepričan, da se moramo boriti, da bi to spremenili:

Tako kot politiki o nas, se moramo tudi mi kot strokovnjaki, seznaniti o politikih in njihovem razumevanju zakonsko urejenega poklica.

Kot člani zakonsko urejenih poklicev moramo postati bolj opazni, predvsem v očeh Evropske komisije.

</typolist>

Pot do priznanja pa ni ne kratka ne enostavna. Prakso je potrebno spremeniti, vendar na osnovi naših naporov na nacionalnem in evropskem nivoju. Z usklajevanjem naših nacionalnih dejavnosti, moramo postati bolj učinkoviti tako v očeh naših nacionalnih vlad kot v očeh Evropske komisije. Po mojem mnenju obstajajo številni razlogi, da se borimo za bolj spoštovan in ekonomski položaj zakonsko urejenega poklica. Tukaj navajam le peščico:

Trajnostni razvoj in okoljska zaščita, kot ena izmed najpomembnejših predpostavk človeštva danes in v prihodnosti, sta nemogoča brez zadostnega prispevanja inženirjev.

Kakovost storitve inženirskega poklica ni mogoče zaščititi le z zakonsko ureditvijo; kakovost storitve je potrebno zaščititi s pomočjo etičnega pristopa nalog inženirjev. Etični kodeks, ki ga sprejme Evropski svet inženirskih zbornic (ECEC) in nacionalna zbornica, mora biti osnovna listina za ta namen.

Izumi – ki jih stimulirajo nagrade zbornice, kar je obstoječa praksa v večini držav kjer je bila ustanovljena zbornica, na osnovni posebnega zakona – predstavljajo osnovo za razvoj in izboljšavo človeštva danes in v prihodnosti.

Nov tehnološki razvoj in njegova uporaba je možna le z nenehnim izobraževanjem v skladu z dejansko praktičnim povpraševanjem ter prenosom najsodobnejših informacij v najhitrejšem možnem času.

Izboljšanje zaščite javnih interesov preko stalne povezave znotraj vlade ter oblikovanje najbolje urejene zbornice, ki omogoča doseganje najboljših rezultatov pri javnih interesih – varčevanje s pomočjo trajnostnega razvoja, pridobitev omejitev, ki ščitijo javni interes.

Osebno prispevanje in povečanje odgovornosti sta priznana kot najpomembnejša dejstva pri zakonsko urejenem poklicu. Nalogi zbornice, kot močne organizacije, ki stoji za inženirjem sta podpirati inženirja kot posameznika in spodbujati njegove osebne zmožnosti in odgovornosti.

Naloga zbornice je spodbujanje zmožnosti na osnovi znanja s pomočjo zahtevane osnovne univerzitetne izobrazbe in nepretrganega postopka učenja, kar ponuja prednost naročnikom storitev.

Poudarjanje prijateljskega pristopa do okolice – sprejemanje le-tega kot enega najpomembnejših aktov kodeksa vedenja zbornice; povzemanja naravne vrednote človekovega okolja kot vrednote, ki je ne smemo zmanjšati, temveč le izboljšati. Če pogledamo obstoječo prakso lahko ocenimo, da obstaja različno razumevanje ciljev zbornice in območij delovanja, zato imamo:

centralizirano – ena nacionalna zbornica z morebitnimi državnimi zbornicami ali državnimi uradi,

državne zbornice kot neodvisne, združene v zvezi državnih zbornic,

zbornice posameznih inženirskih poklicev – vsak inženirski poklic ima svojo neodvisno zbornico. Večinoma so povezane v zvezo zbornic posameznih inženirskih poklicev.

</typolist>

Različne članske profile:

prostovoljno članstvo,

obvezno članstvo.

</typolist>

Različne omejitve glede na stopnjo izobrazbe:

inženirji z več kot 4-letno izobrazbo oz.

inženirji z manj kot 4-letno izobrazbo oz.

tehniki.

</typolist>

Različni tipi povezanih strokovnjakov v zbornici, kot npr:

samo arhitekti v osnovni ali neodvisni zbornici,

arhitekti in inženirji,

inženirji vseh poklicev,

inženirji določenih poklicev,

inženirji posameznih poklicev.

</typolist>

Status članov se lahko razlikuje, kot npr:

aktiven,

prostovoljen,

upokojeni inženirji,

študenti.

</typolist>

Možna organizacijska oblika je odvisna od: različnih dediščin; različnih praks; različnih izkušenj; dejanskih okoliščin; družbenega položaja; nacionalne gospodarske moči;

KLJUČNE NALOGE:

delovanje na evropskem nivoju – razmišljati globalno / delovati lokalno,

poudarjanje vprašanj, ki so skupna nam inženirjem,

usklajevanje izobraževanja in šolanja,

oblikovanje evropskih inženirskih izkušenj,

izpostavljanje evropskega inženirja,

usklajevanje organizacij nacionalnih zbornic:
- organizacija,
- člani,
- lokalna zgodovina,
- dejanske lokalne okoliščine,
- pooblaščeni inženirji in izdajanje potrdil,

ustanovitev Evropske inženirske zbornice

</typolist>