Priročniki Publikacije  

SPOŠTOVANI ČLANI ZBORNICE

 

Predsednik Komisije za vpis v imenik

Andrej POVŠIČ, univ.dipl.inž.str.

 

Vse od ustanovitve Inženirske zbornice Slovenije deluje Komisija za vpis v imenik, ki samostojno odloča o izpolnjevanju pogojev za vpis v imenik IZS in izbris iz njega, izdaja izkaznice in enotne žige članom ter izvaja disciplinske sankcije izbrisa iz imenika IZS na podlagi pravnomočnih sklepov disciplinskih organov zbornice. Komisija je sestavljena iz šestih članov in sicer po enega predstavnika iz vsake matične sekcije. Z zastopanostjo vseh predstavnikov matičnih sekcij v komisiji se zagotavlja strokovnost pri vseh odločitvah, saj lahko le stroka, skupaj z izobraževalnimi ustanovami kot so fakultete in visoke šole, sproti ugotavlja, katera so tista potrebna strokovna znanja, ki zagotavljajo, da bodo lahko udeleženci pri svojem delu v procesu odgovornega projektiranja, vodenja, revidiranja in nadziranja gradnje, delovali v skladu z zahtevami Zakona o graditvi objektov. Nemalokrat se je zgodilo, da je komisija pred odločitvijo pri mejnih primerih potrebovala dodatna mnenja, na podlagi katerih se je potem lahko odločila o posamezni vlogi, zato si težko predstavljam, da bi odločitve o vpisih prepustili samo uradnikom. Tako je komisija za vpis v imenik večkrat zaprosila za mnenje komisijo za strokovne izpite, ki na IZS prav tako izvaja javno pooblastilo, upravne odbore matičnih sekcij in pravno službo. Komisija za vpis v imenik vse od ustanovitve zbornice izvaja javno pooblastilo kvalitetno in rešuje vse zahtevke v roku. Dobro podporo pa komisiji za vpis v imenik dajejo strokovne službe zbornice. Ves čas izvajanja javnega pooblastila vodenja imenika komisija izvaja svoje delo kvalitetno in v roku, kar dokazuje tudi dejstvo, da na samo izvedeno delo ni bilo nobenih pritožb s strani našega nadzornega organa, t.j. Ministrstva za okolje in prostor. Tudi sam se pridružujem mnenju kolegov, da je lahko ministrstvo samo servis stroki, ne sme in ne more pa biti oblikovalec stroke. V zadnjem času se je na trgu pojavilo kar nekaj posameznikov, ki so izdelali načrte brez ustreznega pooblastila. Zoper njih je bil sprožen ustrezen sodni postopek. Prav zaradi tega so vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje imenika pooblaščenih inženirjev izjemnega pomena tako za IZS kot tudi za državo ter vse upravne enote, saj je na spletni strani IZS omogočen direkten pregled nad pooblastili posameznih pooblaščenih inženirjev. Članstvo v IZS in vpis v imenik IZS sta skladna s trenutno veljavnim Zakonom o graditvi objektov in obvezna za posameznike, ki nastopajo kot odgovorni projektanti, odgovorni vodje del, odgovorni nadzorniki in odgovorni revidenti pri graditvi objektov. Prav z obveznim članstvom posameznikov, ki izvajajo navedene aktivnosti, lahko IZS izvaja delo, zaradi katerega je bila ustanovljena, t.j. zagotavljanje strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju graditve objektov ter varstva tretjih oseb. Predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti pa prinaša ključno spremembo zakonodaje, in sicer prostovoljno članstvo v zbornicah ter prenos izvajanja strokovnih izpitov in vodenja imenika na ministrstvo. Prepričan sem, da bi z neobveznim članstvom IZS padla na nivo društva in ne bi mogla več strokovno vplivati na pogoje za vpis in na vsebino, nivo ter obseg strokovnih izpitov. Stroka mora imeti kontinuirane mehanizme za uveljavitev trajnostnih principov in varne gradnje, kot nezamenljive dobrine pred interesi politike in kapitala. Predlagani predlog zakona ukinja sedanjo vlogo zbornic, reguliranih poklicev, kar je v nasprotju s splošno prakso v EU, saj je članstvo v zbornicah v kontinentalni Evropi skoraj povsod obvezno. Predlog zakona tudi dejansko negira določilo Direktive ES o storitvah na notranjem trgu, ki ravno poklicnim zbornicam in združenjem priznava in daje ključno vlogo pri varovanju interesa tretjih potrošnikov. Zbornice, ki združujejo regulirane poklice, ne morejo biti obravnavane kot interesne zbornice (Gospodarska, Obrtna itd.). Razlika je v javnem interesu, deontoloških načelih (dolžnosti in nravne obveznosti) in poklicni disciplini. Pri poklicnih zbornicah je javni interes v zagotavljanju strokovnih standardov, ustrezne kvalitetne ravni dejavnosti in v izvajanju javnih pooblastil. Le enotna zbornica reguliranih poklicev daje jamstvo za dosego visokega standarda pri zagotavljanju usposobljenosti inženirjev. Predlog zakona zmanjšuje možnosti za strokovno neodvisnost, ukinja princip samoregulacije stroke in vodi v konflikte interesov, ti pa posledično zmanjšujejo varstvo potrošnikov in uporabnikov.