Priročniki Publikacije  

VLOGA POOBLAŠČENEGA INŽENIRJA V LUČI PREDVIDENEGA SPREMINJANJA ZAKONODAJE (ZGO-1B IN ZAID)

 

predsednik UO MSG IZS  dr. Branko Zadnik, univ.dipl.inž.grad.

 

Okrogla miza z zelo aktualno problematiko na področju graditve objektov je bila organizirana s strani IZS kot eden od dogodkov sejma gradbeništva MEGRA, ki se je odvijal od 1. do 5. aprila 2008 v Gornji Radgoni. Lokacija in termin okrogle mize sta se časovno ujela s perečimi dogodki na področju spreminjanja zakonodaje, ki bo zelo vplivala na graditev objektov v Sloveniji. Inženirska zbornica je čutila dolžnost, da z organizacijo tovrstnega dogodka tudi medijsko bolj osvetli probleme, ki so nastopili pri sprejemanju novega zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID). Dogodek je le eden od mnogih, s katerimi se skuša vplivati na aktivnosti zakonodajalca s ciljem, da pri kreiranju zakonodaje upošteva tudi mnenje strokovnjakov s področja graditve.

 

Okrogla miza je bila izpeljana kot forum, na katerem se je skozi odprto diskusijo analiziralo vlogo pooblaščenega inženirja, kot jo je že pred leti uvedel Zakon o graditvi objektov (ZGO), in skozi to diskusijo tudi vlogo strokovnih zbornic – Inženirske zbornice Slovenije (IZS) in Zbornice za arhitekturo in prostor (ZAPS) kot subjektov, ki so zakonsko obvezani skrbeti za razvoj stroke in zaščito javnega interesa na področju graditve objektov. Tem osnovnim usmeritvam je bil prilagojen tudi spisek vabljenih na okroglo mizo, ki je obsegal med ostalimi tudi ministra za prostor, g. Marjana Podobnika, direktorico direktorata za prostor in graditev go. Metko Černelč, člane parlamentarnega odbora za okolje in prostor in parlamentarnega odbora za gospodarstvo, predstavnike poslanskih skupin državnega zbora, predstavnike ZAPS kot sestrske zbornice, ki se srečuje z istimi problemi kot IZS, predstavnike Univerz iz Ljubljane in Maribora ter seveda člane zbornice v čim večjem številu. Žal je bil odziv nekaterih poimensko vabljenih več kot skromen. Predvsem to velja za udeležbo predstavnikov ministrstva za okolje in prostor, ki se brez kakršnega koli komentarja niso udeležili foruma, kljub temu, da so prav oni povzročitelji nastale situacije in da do sedaj tudi še niso podali obrazložitev svojih zadnjih potez. Sta pa k primernemu vzdušju in kvaliteti dela okrogle mize veliko prispevala nastopa poslanca Državnega zbora g. Jakoba Presečnika in dekana ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo prof. dr. Bojana Majesa, ter nenazadnje številnih strokovnjakov, ki so nastopili kot posamezniki v svojem imenu ali pa kot predstavniki inštitucij. Okroglo mizo je vodil in moderiral dr. Branko Zadnik, predsednik UOMSG, ki je v uvodu predstavil temelje organiziranosti strokovnih zbornic, ki izhajajo iz ZGO že od leta 1996. Zakon ustanavlja IZS (in seveda tudi ZAPS) zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb, z osnovnim ciljem varovanja in zastopanja interesov gradbenega in drugega projektiranja, revidiranja, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov. Zakon tudi posebej poudarja obvezo zbornice za zagotavljanje strokovnosti pooblaščenih inženirjev. Zbornica mora zagotoviti opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno projektiranje, revidiranje in vodenje del ter vzpostaviti, voditi in vzdrževati imenik pooblaščenih inženirjev. Izvajanje teh aktivnosti, ki sodijo v sfero javnih pooblastil, kontrolira ministrstvo za okolje in prostor. Nedvoumna ugotovitev je, da je IZS do sedaj izpolnjevala zaupane ji naloge vestno in kvalitetno, saj ni s strani nadzornih organov prišlo do nikakršnih pripomb ali intervencij. Celo kritični primeri, kjer je prišlo med izvajanjem javnih pooblastil do konfliktnih situacij med prizadetimi posamezniki in IZS ter so bili predani v presojo rednim sodnim organom, so bili vsi rešeni v korist IZS, kar ponovno potrjuje kvaliteto dela in pravilnost postopkov ki se vodijo in rešujejo v zbornici. Dodatna ugotovitev je tudi da organiziranost zbornice zagotavlja, da se vsa javna pooblastila in ostala dejavnost zbornice izvajajo zelo efikasno in racionalno. Le šest redno zaposlenih skrbi za delovanje IZS vključno z izvajanjem javnih pooblastil in skrbi za skoraj 6000 članov. Večino dela v zbornici je organizirano v obliki delovanja strokovnih matičnih sekcij na volunterski bazi dela posameznih pooblaščenih inženirjev, ki zberejo toliko energije, da poleg svoje redne službe žrtvujejo svoj prosti čas še za delo v zbornici. V današnjem času je to čedalje redkejši fenomen.

 

Analizo posameznih specifičnih aktivnosti v zbornici, in skozi te pomen funkcije pooblaščenega inženirja, so v svojih prispevkih dodatno ilustrirali mag. Črtomir Remec, predsednik IZS, Roman Lebar, predsednik UO MST in predsednik komisije IZS za sistemsko zakonodajo, dr. Janez Reflak, prof.dr. Janez Duhovnik, Ivan Leban, predsednik UO MSE in Andrej Povšič, predsednik UO MSS. Splošna diskusija, v kateri so poleg ostalih kolegov nastopili tudi predstavniki Združenja za svetovalni in izvedbeni inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije mag. Vekoslav Korošec, ter direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Borut Gržinič, pa je pokazala enotnost stroke in pripeljala do skupnih zaključkov: Nihče z IZS ni bil soavtor obstoječe zakonodaje (ZGO). Kljub temu se je zbornica pri pripravi vsakokratne verzije zakona, ki se je v preteklosti večkrat spreminjal, zelo angažirala in skušala s svojimi pripombami vplivati na njegovo končno obliko. Žal lahko danes ugotovimo, da je bilo sprejeto število amandmajev, ki jih je posredovala IZS, zanemarljivo. To kaže tudi na težo besede strokovnjakov v primerjavi z vplivom uradnikov in/ali kariernih politikov, ki praviloma svoje ideje realizirajo skozi poznane jim labirinte upravnih služb in postopkov, lobiranjem in pripravo materiala za glasovanje v Državnem Zboru. Rezultat takšnega nonšalantnega pristopa k organizaciji graditve in posledično amaterskega razmišljanja o vodenju in izvedbi (predvsem javnih) investicij je viden (in za davkoplačevalce tudi čuten) v zelo konkretni obliki vsem poznanih težav pri projektih kot so Onkološki inštitut, Pediatrična klinika, ipd. Pravočasno podana opozorila in stališča IZS kot na primer, da mora že zakon vsakemu projektu predpisati projektno nalogo ali da mora investicijo s strani naročnika po tehnični plati voditi usposobljen kader, so najbolj eklatantni primeri zavrnjenih amandmajev IZS in ilustracija slabega gospodarjenja države. Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID), kakršnega je dala vlada v parlamentarni postopek sprejemanja, je za inženirsko stroko nesprejemljiv. Obstojata dve osnovni dejstvi, ki ju mora inženirska stroka izpostaviti:

 

Prvič: na pripravi zakona se je delalo in usklajevalo več kot leto dni na način, da sta sodelovali z upravnimi organi (MOP) obe zbornici tako IZS kot tudi ZAPS. Po dolgotrajnih usklajevanjih se je izdelalo končno verzijo, ki so jo sprejele vse tri strani (verzija V2 z dne 18.02.2008). Zaradi nam še do danes neznanega vzroka je Vlada RS na predlog MOP sprejela popolnoma različno, s stroko neusklajeno, tretjo verzijo teksta Predloga ZAID (verzija V3 z dne 20.02.2008) in jo poslala v parlamentarno obravnavo.

 

Drugič: Z verzijo V3 država jemlje inženirstvu mesto v družbi, ki ga je dobilo hkrati z ustanovitvijo strokovne zbornice leta 1996. Brez kakršnih koli utemeljitev ali obrazložitev skuša država po nepotrebnem prevzeti funkcije in opravila, ki sta jih do sedaj uspešno in racionalno opravljali obe zbornici. Pri tem ugotavljamo, da državne službe niso niti primerno organizirane, niti nimajo potrebnega strokovnega kadrovskega potenciala za tovrstna opravila. V diskusiji se je ocenilo, da je bilo področje graditve od leta 1993 v državni upravi sistematsko zanemarjano. Strokovnost v državni upravi tako že kar nekaj let pada in nikoli ni prišlo do izoblikovanja ekip, ki bi bile sposobne strokovno in neodvisno zagovarjati svoje izdelke. Sedanja organiziranost, ko je Direktorat za prostor in graditev na Ministrstvu za okolje in prostor ob neprimerni kadrovski zasedbi prevzel skrb praktično za vse najpomembnejše aktivnosti pri organizaciji graditve, je povzročila, da je pri pripravi zakonodaje prišlo do monopolističnega obnašanja posameznih skupin znotraj te organizacije, ki so očitno tudi izpostavljene močnim zunanjim vplivom oziroma interesom. Vlada v svoji sestavi tako nima notranje »strokovne vesti«, ki bi imela zadostno težo in bi bedela nad izdelki, ki jih v bistvu sama producira in nadzira. Strokovna javnost (IZS) je pri tovrstnih aktivnostih, kot že rečeno, izključena. Sklepi okrogle mize se lahko povzamejo v naslednjih nekaj stavkih: Predlog zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (V3) je v popolnem nasprotju z interesi in stališči inženirjev in tudi IZS kot njihove stanovske organizacije. Zakon kot ga je predložila Vlada RS v sprejetje Državnemu zboru za inženirsko stroko ni sprejemljiv in predlagamo, da ga Državni zbor zavrne. Mnenja in izkušenj 6000 vrhunskih strokovnjakov, ki projektirajo, revidirajo, vodijo in nadzirajo izgradnjo praktično vseh objektov v Sloveniji, ki so organizirani v strokovni zbornici, ki soustvarjajo današnji prostor in grajeno tehnično kulturo, se praktično ne upošteva pri strateških aktivnostih kot je priprava zakonodaje s področja graditve. Inženirji so odrinjeni na rob družbenega dogajanja saj v naši državi očitno lahko administracija po mili volji manipulira stroko. To že ima tudi ekonomske posledice na konkretnih projektih. Kdo bo za takšno stanje odgovarjal? Do sedaj se odgovornosti za takšne aktivnosti še nikoli ni konkretiziralo in se bo zelo verjetno tudi tokrat razvodenela. V inženirski stroki je odgovornost kot javno pooblastilo jasno delegirana, osebno uveljavljana in se tudi izvaja z vsemi posledicami za pooblaščenega inženirja.