Priročniki Publikacije  

PRAVILNIK O GRADBIŠČIH IN UREDBA O OBMOČJU ZA DOLOČITEV STRANK V POSTOPKU IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA

 

Komisija za sistemske zakone

prof.dr. Janez Duhovnik, univ.dipl.inž.grad.

 

 

 

 

PRAVILNIK O GRADBIŠČIH (UR. LIST RS 55/2008)

Pravilnik je nastal kot dopolnitev in sprememba starega pravilnika. Vsebina tudi v novem pravilniku obsega način označitve in organizacijo ureditve gradbišča, vsebino in način vodenja evidence izvajanja del na gradbišču ter način izvajanja sprotne kontrole gradnje. V nadaljevanju so opisane in komentirane razlike med novim in starim pravilnikom.

 

OZNAČITEV GRADBIŠČA

Namen gradbiščne table je informiranje javnosti o objektu in udeležencih pri njegovi graditvi. Ta namen je utemeljen s tem, da vsak objekt med gradnjo in po njej vpliva na okolico in s tem posega v javni interes. Zato je v večini primerljivih držav s predpisi natančno in podrobno določeno, kaj in kako mora biti napisano na gradbiščni tabli. V novem pravilniku je poleg že znanih določb o gradbiščni tabli dodatno natančneje določen kraj postavitve gradbiščne table za linijske gradbene inženirske objekte. Ta mora biti na začetku ali koncu trase ali na mestu ob gradbiščni pisarni. V prejšnjem pravilniku je bila določena najmanjša velikost table in velikost črk, sedaj veljavna določba o čitljivosti napisov na gradbiščni tabli je presplošna. Predpisani podatki o odgovornih osebah na gradbiščni tabli so v pravilniku nepopolni in v neskladju z zakonom, ki določa, da morajo biti na tabli napisane odgovorne osebe. To pomeni, da bi morali biti na njej napisani tudi odgovorni projektanti posameznih načrtov. Pravilnik določa, da se gradbiščna tabla lahko odstrani že po končanih delih in ne šele po izdaji uporabnega dovoljenja.

 

ORGANIZACIJA UREDITVE GRADBIŠČA

Vsebina načrta organizacije gradbišča je v novem pravilniku določena podrobneje. Posebej je določeno, da se zaradi gradnje ne smeta poslabšati možnost za intervencijo in požarna varnost na območju gradnje in sosednjih objektov. Pri gradnji objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali za preprečitev oziroma zmanjšanje njihovih posledic, načrt organizacije ureditve gradbišča ni potreben. Za zadnji primer je to vprašljivo. Če so posledice že nastale, je smotrno, da se njihovega zmanjšanja lotimo še posebej načrtno.

 

DNEVNIK O IZVAJANJU DEL

Tako kot doslej sestavljata dnevnik o izvajanju del gradbeni dnevnik in knjiga obračunskih izmer. Oboje lahko vodimo na običajen način ali z računalnikom, vendar je treba oboje izpisati na papir in potrjevati z lastnoročnimi podpisi. Na manjšinskih področjih se oboje lahko vodi tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.

 

GRADBENI DNEVNIK

Pravilnik v primerjavi s starim določa, da ni treba voditi gradbenega dnevnika pri gradnji v lastni režiji in pri gradnji nezahtevnih objektov. Ni več posebnih navodil o vodenju gradbenega dnevnika. Voditi ga je treba najmanj v dvojniku dnevno, podpisuje se ob vsakokratnem pregledu ali nadzoru. V gradbeni dnevnik svoje ugotovitve vpisuje tudi odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vpisov odgovornih projektantov posameznih načrtov pravilnik ne omenja. Na uvodnem listu so podatki o projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektih za izvedbo nepopolni. To bo oteževalo sklicevanje na posamezne načrte, ki na uvodnem listu niso navedeni. Na dnevnih listih so, v primerjavi s starim pravilnikom, dodane rubrike za vpise odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, inšpekcije, projektantov elaboratov in soglasodajalcev. Manjkajo rubrike za vpise odgovornih projektantov posameznih načrtov

 

KNJIGA OBRAČUNSKIH IZMER

V novem pravilniku ni posebej določeno, da je pri gradnji za trg treba vedno voditi knjigo obračunskih izmer. Obveza vodenja knjige obračunskih izmer je določena le za primere, ko je cena v gradbeni pogodbi določena za mersko enoto posameznih del. Tu se postavlja vprašanje, kje je pri nas v projektni dokumentaciji od nekdaj običajen popis del s predizmerami, ki že projektantu omogoča izračun ocenjene vrednosti načrtovanega objekta, investitorju pa pridobitev transparentnih ponudb različnih izvajalcev. V pravilniku o projektni dokumentaciji (28. člen, (3) odstavek) je omenjen le popis materiala in opreme, ki naj bi bil sestavni del tehničnega poročila posameznih načrtov, ki sestavljajo projekt za izvedbo. Popis materiala in opreme pa je le del popisa del, razčlenjenega po vrstah del, ki ga je treba pripraviti za vsa dela po vseh načrtih. Praksi primerna in uporabna rešitev bi bila ta, da bi bil popis del s predizmerami že del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, kjer bi bil podlaga za izdelavo projektantskega predračuna. Če se katera postavka ne izvede, je treba navesti razloge. Tu je pripravljalec predpisa pozabil, da nekdanjega popisa del s predizmerami ni predpisal. Posebej je poudarjeno, da podpis investitorja v knjigi obračunskih izmer potrjuje ustreznost količin, kakovost pa se ugotavlja s prevzemnim zapisnikom. Knjigo obračunskih izmer vodi izvajalec v enem izvodu. V knjigi obračunskih izmer ni več vpisov konservatorjev

pri delih na objektih kulturne dediščine.

 

SPROTNA KONTROLA GRADNJE

Sprotna kontrola se ne nanaša več le na konstrukcijo, ampak na vse dele objekta in izpolnjevanje vseh bistvenih zahtev. Izvajalec je o poteku del dolžan obveščati odgovornega nadzornika in odgovornega vodjo projekta. To je precej nenavadno, saj sta oba dolžna spremljati gradnjo. Vloga odgovornih projektantov pri sprotni kontroli gradnje ni urejena.

 

SKLEP

Pravilnik uveljavlja nekatere koristne spremembe in dopolnitve, zmanjšuje pa pomen odgovornih projektantov načrtov in s tem posredno pomen projektne dokumentacije. Nekatere določbe se sklicujejo na popise del s predizmerami, ki jih pravilnik o projektni dokumentaciji ne predpisuje. IZS je na navedene pomanjkljivosti zaman opozarjala.

Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (Ur. list RS 37/2008)

Eden izmed razlogov za izdajo uredbe je bil tudi ta, da v času, ko se je spreminjal zakon o graditvi objektov, pripravljalci sprememb niso mogli doseči soglasja strokovne javnosti glede določitve strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Uredba nadomešča nekdanje zakonske določbe o vplivnih območjih, ki so bile v zakonu o graditvi objektov ena izmed najbolj spornih ureditev. Večina vplivnih območij ni imela znanstvenih podlag za njihovo ugotovitev in to slabost ima tudi obravnavana uredba. K sreči je tudi uporaba uredbe omejena le na nekatere dele prostora.

 

UPORABA UREDBE

Prikaz območja za določitev strank v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja predpisuje drugi odstavek 49. člena ZGO-1. Prikaz je treba vključiti v projektno dokumentacijo le takrat, kadar se območje, na katerem je predviden objekt, ureja z občinskimi prostorskimi načrti. Uredba se bo v skladu s prvim odstavkom 62. člena ZGO-1 uporabljala le pri manj pomembnih objektih, ki se ne bodo gradili na podlagi državnih in podrobnih občinskih prostorskih načrtov.

 

PREDSTAVITEV DOLOČB UREDBE S KOMENTARJI

Območje za določitev strank lahko prikažemo na geodetskem načrtu ali katastrskem prikazu. Pri slednjem je vprašljiva natančnost prikaza. Območje za določitev strank lahko prikažemo kot pas okoli tlorisa objekta ali pas ob tlorisu osi objekta, če je objekt prikazan le z osjo. Širina pasu je določena z obrazci, ki nimajo znanstvene niti izkustvene podlage. Za stavbe je širina pasu določena kot polovica tretjega korena bruto prostornine stavbe, ki jo izračunamo po SIST ISO 9836. Da ta določba ni primerna, pokaže že preprost primer treh stavb s prostornino 3000m3. Po uredbi imajo vse tri stavbe enako širok pas in sicer je širok 7 m. Vsakemu je jasno, da imajo glede na geometrijo tako različne stavbe, možno orientacijo in lego glede na sosednje parcele, bistveno različne vplive na sosednje parcele. Zato je to merilo izjemno problematično. Za gradbene inženirske objekte, za katere uredba nima posebnih določb, je širina pasu ob objektu določena s polovico kvadratnega korena površine objekta. Žal ni jasno, za kakšno površino gre. Ta določba ne upošteva, da so nekateri gradbeni inženirski objekti tudi prostorni in ne le ploskovni (npr. čistilne naprave, kompleksni industrijski objekti, energetski objekti, drugi športni objekti (stadioni)). Znova se je izkazalo, da za statistične namene razvita enotna klasifikacija objektov ni primerna za splošno uporabo v zakonu o graditvi objektov in njegovih podzakonskih aktih.

Posebne določbe veljajo za:

<typolist>

Stolpe in podobne visoke objekte, kjer je širina pasu enaka višini objekta.

Podzemne gradbene inženirske objekte, kjer je širina pasu enaka dvakratniku globine in ne več kot 100 m. Pri tem je zanemarjeno, da podzemni objekti v dobrih tleh že pri majhni globini zelo malo vplivajo na objekte na površini.

Objekte, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje. Pri tem je območje vpliva prevladujoče, če je večje od območja po tej uredbi.

Rekonstrukcije. Pri stavbah se območja ne določa, pri gradbeno inženirskih objektih pa tako kot pri novih objektih. Ta diskriminacija ni nikjer utemeljena.

V primeru rekonstrukcije, odstranitve ali spremembe namembnosti dela gradbeno inženirskega objekta. Tu se upošteva le ta del.

V primeru spremembe namembnosti dela stavbe. Tu se upošteva celo stavbo. Tudi ta razlika ni nikjer utemeljena. Pri linijskih gradbenih inženirskih objektih so pasovi določeni v metrih za:
• ceste
• železnice
• žičnice
• daljnovode
• komunalne cevovode.
K sreči se precejšnje število določb ne bo uporabljalo, ker se nekateri objekti nikoli ne bodo gradili na območjih, na katerih ne bi veljali državni ali podrobni občinski prostorski načrti.

</typolist>

 

SKLEP

Če se vprašamo, ali uredba pomeni napredek pri urejanju graditve, ne moremo dati pritrdilnega odgovora. Poskus urejanja enega najpomembnejših vprašanj pri graditvi na svojstven, znanstveno neutemeljen in nikjer preskušen način je vprašljiv. Uredba je nastala predvsem zaradi neustrezno usposobljenih državnih uslužbencev na upravnih enotah, ki izdajajo gradbena dovoljenja. Uredba tudi ne pomeni poenostavitve upravnih postopkov. Predvidevam, da bodo pri uporabi uredbe nastali številni zapleti, ki bodo ovirali hiter upravni postopek. Tudi pri tej uredbi pripombe IZS niso bile upoštevane. Ni bila upoštevana pripomba pri sprejemanju sprememb zakona o graditvi objektov, naj se odmiki in odmične površine določijo z upoštevanjem požarne varnosti, osvetlitve in prezračevanja. Ni bil upoštevan predlog, da bi v uredbi uporabili v tujini uveljavljene in preskušene vzorce.