Priročniki Publikacije  

JAVNA PREDSTAVITEV MNENJ O ZAID V DRŽAVNEM ZBORU RS

 

Predsednik IZS

mag. črtomir Remec, univ.dipl.inž.grad.

 

 

V uvodnem nagovoru v Državnem zboru RS je predsednik IZS mag. Črtomir Remec predstavil stališča IZS do odprtih vprašanj, ki so bila izpostavljena v vabilu Odbora za okolje in prostor na javno predstavitev mnenj o predlogu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti.

 

ALI JE ZAID RES NUJNO POTREBEN?

Dejavnost arhitektov in inženirjev, ki sodelujejo pri graditvi objektov, je določena z Zakonom o graditvi objektov, Zakonom o urejanju prostora in drugimi predpisi in tehničnimi standardi. Glede na to, da so bile v lanskem letu sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o graditvi objektov in Zakona o urejanju prostora, ne vidimo posebne potrebe po hitrem sprejemanju novega samostojnega zakona brez soglasja stroke. Še več. Nesprejemljivo se namzdi, da ZAID bistveno posega v določila ZGO-1B in jih celo drastično spreminja. Tako hitro obračanje zakonodaje pri graditvi objektov bo v prakso prineslo samo težave in zmedo. Glede na zadnja dogajanja v zvezi z gradbeno zakonodajo in podzakonskimi akti se upravičeno sprašujemo, katero je pravzaprav naše resornoministrstvo? Ali je to še vedno Ministrstvo za okolje in prostor, na katerem skoraj ni več zaposlenih gradbenih strokovnjakov, ali kakšno drugo ministrstvo, kjer so samooklicani strokovnjaki za vsa področja državne uprave? Tudi zato menimo, da v tem trenutku, zaradi vsega zgoraj navedenega, ni pravi čas za sprejemanje novega zakona, saj je področje graditve dovolj dobro urejeno s trenutno veljavno zakonodajo, nerešena vprašanja, kot je status svobodnega poklica, pa bi lahko prav tako rešili z dopolnitvijo obstoječega ZGO-1B.

 

ZASEBNO PRAVNI ALI JAVNO PRAVNI ZNAČAJ ZBORNIC IN PRENOS POOBLASTIL NA MINISTRSTVO

Splošna definicija poklicne zbornice, povzeta iz pred leti od IZS naročene študije Inštituta za javno upravo, katere avtor je dr. Gregor Virant, je sledeča: »Za svobodne poklice je značilen obstoj posebnih poklicnih zbornic, ki jih ustanovi država z zakonom kot osebe javnega prava, ki delujejo v javnem interesu. Članstvo v teh zbornicah je obvezno, prav tako tudi plačevanje članarine, ki na ta način postane podobna javni dajatvi (davku). Zbornice pripravljajo programe strokovnih izpitov, izvajajo te izpite, vodijo imenike članstva, skrbijo za zagotavljanje strokovnih standardov v poklicu, zastopajo interese članstva v razmerju do državnih organov itd. Vse navedene naloge izvajajo kot javna pooblastila na podlagi zakona. Zbornice običajno tudi odločajo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje poklica oziroma dejavnosti, pri čemer jim ni dana diskrecijska pravica, še toliko manj pa možnost arbitrarnega odločanja. Pri odločanju o izdaji licenc ali o vpisu v imenik (če ima ta vpis pomen dovoljenja za opravljanje dejavnosti) jih veže – tako kot državno upravo – načelo zakonitosti.« Predlog zakona se med drugim sklicuje na Direktivo Evropskega parlamenta in Evropskega Sveta o storitvah na notranjem trgu. Obe direktivi jasno opredeljujeta poklicne organizacije kot najpomembnejše partnerje pri pripravi Evropskega etičnega kodeksa, ki velja za zelo pomembno sredstvo pri zagotavljanju kakovosti storitev na notranjem trgu. S sprejetjem predloga ZAID poklicna zbornica ne bo imela več take vloge, da bi lahko med svojimi člani učinkovito nadzirala in sankcionirala izvajanje etičnega kodeksa, ki ga poznajo vse evropske države. V kolikor želimo v Sloveniji obdržati tak nivo projektiranja, revidiranja, vodenja in nadziranja gradnje, ki bo primerljiv z ostalimi evropskimi državami, morata inženirska in arhitekturna zbornica vsekakor obdržati javno pravni značaj.

 

ALI JE MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR PRIMERNO ZA IZVAJANJE JAVNIH POOBLASTIL NA PODROČJU GRADITVE OBJEKTOV?

Menim, da Ministrstvo za okolje in prostor ni primerno za izvajanje javnih pooblastil na tem področju, saj je del izvršilne oblasti in ni nujno zavezano stroki. Da je ministrstvo del izvršilne oblasti, se med drugim kaže prav pri sprejemanju tega zakona. Predlog zakona je bil usklajen s stroko, potem pa je bilo ministrstvo zaradi političnih interesov primorano čez noč pripraviti drugačno različico zakona, ki nasprotuje večinskemu mnenju stroke. Zavezanost stroki je zakonitost demokratične ureditve, zato lahko javna pooblastila učinkovito izvaja samo neodvisna organizacija, ki je zavezana stroki, članstvu in javnemu interesu. Naj omenim še izobraževanja s področja gradbene zakonodaje, ki jih Inženirska zbornica Slovenije za svoje člane organizira v Ljubljani, Mariboru in na željo članov tudi v drugih večjih krajih brezplačno. Tako smo samo letos izvedli že več ponovitev izobraževanja na temo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov, trenutno pa potekajo brezplačna izobraževanja vezana na nove podzakonske akte. Na drugi  strani pa lahko na spletnih straneh zasledimo ponudbe komercialnih izobraževanj na podobne teme, kjer predavajo predvsem zaposleni na Ministrstvu za okolje in prostor, ki so sodelovali pri pripravi zakona.

 

ALI NAJ BO ČLANSTVO ZA POOBLAŠČENE INŽENIRJE IN ARHITEKTE V POKLICNI ZBORNICI OBVEZNO?

Članstvo za pooblaščene inženirje in arhitekte v poklicni zbornici mora biti obvezno. Le z obveznim članstvom v zbornici lahko enotno določamo pravila dobre prakse, kodeks poklicne etike in posledično določitev kršitev in sankcij za kršitve na področju Republike Slovenije v celoti. V kolikor bo vse navedeno veljalo samo za prostovoljne člane zbornice in ne za vse posameznike, ki bodo to delo opravljali v Republiki Sloveniji, pri nas ne bo zagotovljen javni interes. Obvezno članstvo v inženirskih in arhitekturnih zbornicah je prisotno v večini držav kontinentalne Evrope, prostovoljno članstvo pa v skandinavskih državah in otoških državah, ki imajo stoletno tradicijo zbornic in je članstvo velika čast. Med drugim tudi Evropski svet inženirskih zbornic (ECEC), katerega članica je tudi IZS, nasprotuje neobveznemu članstvu in prenosu javnih pooblastil na državo. Mnenje ECEC z obrazložitvijo je bilo poslano na državni zbor. V njem ECEC opozarja, da vladni predlog zakona zmanjšuje vlogo IZS kot združenja strokovnjakov, kar je v nasprotju s prakso Evropske unije in jo postavlja na raven prostovoljne družbene dejavnosti, posledica tega pa bo oteževanje IZS v vlogi nacionalnega nosilca inženirske gradbene dejavnosti.

 

ALI SO VSE POOBLAŠČENE DEJAVNOSTI NA PODROČJU GRADITVE OBJEKTOV UPRAVIČENE?

Menimo, da so vse pooblaščene dejavnosti na področju graditve upravičene in morajo obdržati enak status kot do sedaj. V kolikor bi izpustili katero izmed njih, bi se lahko porušil celoten sistem. Prav tako smo mnenja, da bi morali pogoji za opravljanje pooblaščenih dejavnosti ostati enaki, kot so navedeni v dopolnjenem Zakonu o graditvi objektov, ki je stopil v veljavo 15. aprila letos in bi po tako kratkem času nove spremembe upravičeno povzročile nezaupanje in odpor gradbene strokovne javnosti.

 

MOŽNOST USTANAVLJANJA NOVIH ZBORNIC IN KRITERIJ ZA REPREZENTATIVNOST?

Ustanavljanja novih zbornic na načelu konkurence je v nasprotju s poslanstvom poklicnih zbornic, možna pa bi bila delitev po regijah ali strokah, kar pa glede na velikost Slovenije ne bi bilo racionalno. Dosedanje izkušnje pri izločitvi arhitektov iz inženirske zbornice namreč kažejo, da imajo manjše zbornice bistveno večje stroške na člana, vprašljiva pa je tudi kakovost storitev, še posebej pri izvajanju javnih pooblastil.

 

ALI OBSTOJEČA ZBORNIČNA ORGANIZACIJA ŠČITI JAVNI INTERES?

Dosedanja zbornična organizacija je po našem mnenju dobra. Javna pooblastila so se ves čas izvajala skladno z določili zakona in v korist javnega interesa v procesu gradnje. Od začetka delovanja IZS, s strani resornega ministrstva MOP ni prejela nobene pritožbe na izvajanje javnih pooblastil. Gledano širše pa lahko rečemo, da se je ravno zbornična organizacija pokazala kot eden najbolj pozitivnih dejavnikov na področju graditve objektov. V zadnjih letih smo aktivno posegli v zatečeno nezavidljivo stanje na področju graditve s številnimi aktivnostmi, ki postopoma spreminjajo gradbeno kulturo: primeri dobre in slabe prakse, vseživljenjsko izobraževanje pooblaščenih inženirjev, nagrajevanje inovativnih gradbenih rešitev, Evropski inženirski kodeks etike in ravnanja ter izboljšave ostalih že standardnih storitev IZS: Dan inženirjev, nagrade IZS, časopis IZS.NOVO, spletna stran, e – sporočila. Prvi pozitivni rezultati se že kažejo v kakovostno izvedenih stavbah in inženirskih objektih, ki so kot primeri dobre prakse predstavljeni na naši spletni strani.