Priročniki Publikacije  

GRADBENI INŽENIRJI EVROPE PREHITEVAJO POLITIKO 48. SREČANJE ECCE NA CIPRU

 

Kraj prireditve: Larnaca, Ciper

Čas prireditve: 17. – 18. oktober 2008

Udeleženca: predsednik UO MSG dr. Branko Zadnik, Gorazd Humar

 

V času od 17. do 18. oktobra 2008 se je v Larnaki na Cipru sestal evropski svet gradbenih inženirjev na svojem oseminštiridesetem zasedanju. Zasedanje je bilo istočasno tudi volilna skupščina na kateri smo izvolili novo vodstvo organizacije, staro pa je dobilo razrešnico po poteku štiriletnega mandata in uspešno zaključenem delu.

 

Delo sveta je teklo po ustaljenem dnevnem redu v stalnih komitejih (za znanost in tehnologijo, za izobraževanje, za okolje in trajnostni razvoj, za razvoj in poslovno okolje, za mobilnost in priznanje poklica ter v delovni skupini za grajeno dediščino). Pomemben dogodek za nas je bila tudi odločitev foruma, da se zaupa organizacijo naslednjega 49. srečanja ECCE Sloveniji. Dogodek bo v mesecu maju 2009.

Velika posebnost srečanja na Cipru je bila sama organizacija dogodka, ki nikogar od udeležencev tokratnega sestanka ni pustila neprizadetega. Sestanek so pripravili kolegi iz Cipra, to je grškega in turškega dela Cipra skupaj. Poseben poudarek je na “skupaj”, kar v teh krajih še vedno ni običajno in normalno. Kot rečeno so sestanek sicer formalno organizirali kolegi iz grškega dela Cipra, torej predstavniki Republike Ciper, ki je tudi članica EU, v mestu Larnaca na jugu otoka. Po posebnem dogovoru s stanovskimi kolegi iz dela, ki je še vedno pod turško okupacijo (tki. Republika Severni Ciper, ki jo priznava le Turčija), so prvi dan sestanka pripravili turški kolegi v Famagusti, to je približno 40 km oddaljenem obmorskem mestu vzhodno od Larnake in že preko meje, ki jo varujejo turške sile z ene strani in enote Združenih narodov z druge strani. V ilustracijo naj navedem, da prečkanje te meje danes spominja na nekdanje razmere na mejah med vzhodom in zahodom Evrope.

Sestanek se je cel dan odvijal v univerzitetnem kampusu Eastern Meditterranean University v Famagusti, v univerzitetnem središču, ki je odlično urejeno po vzoru univerzitetnih kampusov v ZDA. Že na prvi pogled je videti, da takšnega središča lokalno prebivalstvo ni moglo ne zgraditi niti ga ne more vzdrževati, tako da morajo sredstva za delovanje pritekati iz celinske Turčije. Je pa vzorno urejeno in ni pretirana ugotovitev, da v Sloveniji ne premoremo tovrstnega univerzitetnega središča, kljub petim Univerzam s katerimi se ponašamo zadnje čase.

Sicer pri običajnih pozdravih udeležencem na začetku seje ni bilo prisotnih politikov, ne ene in ne druge strani, so pa zbor pozdravili visoki predstavniki univerzitetnega in strokovnega življenja obeh strani Cipra. Tudi v strokovno predstavitvenem delu dežele gostiteljice so se pokazali skupni imenovalci, ki povezujejo oba naroda. To je predvsem pomanjkanje pitne vode in napori kako obvladati to problematiko. Probleme delijo na naravno pogojene, povezane s spreminjanjem podnebja in probleme, ki izvirajo iz človekovih aktivnosti. Dokazano imajo zmanjšanje količine padavin v zadnjih 90 letih iz povprečja 503 mm/leto na količino 386 mm/leto, ki je povprečje zadnjih trideset let. Ugotovili so tudi, da se 86% padavinske vode izgubi (izhlapi) po naravni poti. Za normalno življenje na nivoju današnje civilizacije potrebujejo 280 mio m3/leto. Drug usoden vzrok pomanjkanja je anarhično gospodarjenje s podtalnico. Do nedavnega je namreč lahko vsak vrtal in črpal podtalnico praktično brez omejitev, posledica pa je bil padec nivoja in vdor slane morske vode v tradicionalno vodonosne plasti. Danes vidijo edino rešitev v desalinizaciji morske vode in ponovni uporabi odpadnih voda (za namakanje, za bogatenje podtalnice, É). Problemi so identični za oba dela Cipra s tem, da na severnem, turškem delu, danes pitno vodo dovažajo tudi s tankerji s celine. Oboji predvidevajo izgradnjo novih, velikih desalinizacijskih postaj, kar pa je energetsko zelo zahtevno in drago ter pospešuje efekt tople grede, česar se zavedajo in istočasno bojijo, saj se tako zaključi krog problemov povezanih s spreminjanjem podnebja. Za ilustracijo obsega problema z ekonomskega zornega kota so prikazali nekaj številk: tako je na primer za proizvodnjo 1 m3 vode potrebno 4,52 kWh, računska kalkulativna cena za to količino pa je 1,32 EUR. Današnja letna proizvodnja na grškem delu je 30 mio m3, ki pa jo bodo morali v kratkem času bistveno povečati. Ali je to drago ali ne mi težko ocenjujemo, saj imamo druga merila in odnos do te življenjsko potrebne tekočine, ki jo imamo pri nas še vedno relativno v izobilju. Ciprski primer je lepa ilustracija, kaj nas lahko čaka ob nespametnem gospodarjenju z vodnimi viri.