Priročniki Publikacije  

DIMNIK NAMENJEN LE UPORABI V IZREDNIH RAZMERAH

 

član MSS in predsednik komisije IZS za dobro prakso

Mirt Martelanc, univ.dipl.inž.str.

član strokovnega sveta MSS

Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str.

 

Potreba po dimniku, namenjenemu le uporabi v izrednih razmerah, je v primeru visokih stavb iz več razlogov neprimerna, še manj pa potrebna.

 

MSS je v januarju letos na MOP, Sektor za graditev, podala predlog sprememb, ki se nanašajo na Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Ur.l. RS št. 125/2003, 110/2005), ki se nanaša na zahtevo za dimnike namenjene le uporabi v izrednih razmerah, ki je določena v (2) odstavku 11. člena (napeljave in naprave v stanovanju).

 

Predlog spremembe:

Tehnična zahteva (2) odstavka, 11. člena (napeljave in naprave v stanovanju), zgoraj navedenega pravilnika naj se glasi:

Stanovanje mora imeti najmanj en priključek na dimnik, ki mora omogočati priklop ogrevalne naprave na trdna goriva. Zahteva ne velja za visoke stanovanjske stavbe. Čiščenje dimnika mora biti omogočeno iz skupnih prostorov stavbe. Če je ta dimnik namenjen le uporabi v izrednih razmerah in je zapečaten, se sme predvideti njegovo čiščenje in vzdrževanje iz stanovanja.

 

Razlaga za spremembo pravilnika: Pri načrtovanju stanovanjskih stavb – visoke stavbe je ugotovljeno, da ni možno izvesti tehnične zahteve za dimnik namenjen le uporabi v izrednih razmerah, ki je določena v (2) odstavku 11. člena (napeljave in naprave v stanovanju) Pravilnika.

DIN 18160 – Dimovodne naprave, Projektiranje in izvedba podaja sledeče tehnične zahteve:

<typolist>

Dimnik je po definiciji »vertikalna naprava za odvod dimnih plinov«.

Točka 5.3.1 Samostojen dimnik pri več kot 5 etažah ali nazivni moči kurišča nad 20kW.

Točka 5.4.1 Oblika mora biti okrogla ali pravokotna, prosti presek dimnika mora znašati najmanj 100 cm2, stranica najmanj 100 mm.

Najmanjša hitrost v dimniku sme znašati w=0,5 m/s. Pri predpostavljeni nazivni moči kurišča na trdno kurivo 10 kW v izrednih razmerah za eno stanovanje, znaša pretok dimnik plinov mdp=11 g/s oziroma pri gostoti 850 g/m3 Vdp=0,013 m3/s. Dovoljeni največji presek za ta pretok dimnih plinov znaša Aef=Vdp/w = 0,013/0,5 = 0,026 m2. Iz tega sledi dovoljeni hidravlični premer dimnika 0,18 m.

Najvišja višina dimnika sme znašati 187,5-kratnik hidravličnega premera dimnika. Ob pogoju hidravličnega premera 0,18 m znaša najvišja dovoljena višina dimnika 33,75 m. Glede na višino visokih stavb in ob pogoju po dimniku z enim priključkom, hidravličnem premeru dimnika 0,18 m, znaša najvišja dovoljena višina dimnika 33,75 m. Iz tega izhaja, da dimnikov v primeru visokih stavb ni možno izvesti. Ugotovljeno je tudi, da je potreba po dimniku namenjena le uporabi v izrednih razmerah v primeru visokih stavb neprimerna, še manj pa potrebna in sicer:

ker ne izpolnjuje ene od bistvenih zahtev, to je požarne varnosti za stanovanjske visoke stavbe z uporabo kurišč na trdna goriva, ki predstavljajo veliko požarno ogroženost za visoke stavbe,

ker je neizvedljiva logistika v izrednih razmerah po dostavi, vertikalnem transportu, zahteva po požarno varnem hranjenju in uporabi trdih goriv v ogromnem številu stanovanj glede na visoko višino stavb in

ker imajo visoke stavbe vedno rešen glavni vir ogrevanja, drugi oziroma rezervni vir pa je v vsakem primeru lahko električna energija, v primeru upoštevanja določil iz PURES 1, pa je tretji vir ogrevanja lahko tudi OVE.

</typolist>