POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


Izdelovanje in izdajanje energetskih izkaznic

IZDELOVANJE IN IZDAJANJE ENERGETSKIH IZKAZNIC

 

Komisija za sistemske zakone

Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str.

 


»Lestvica od A do G« za vsak »parameter« iz osnovnega okvirja EPBD.

Po osnutku Pravilnika dobi stavba energetsko izkaznico na podlagi porabljene energije za ogrevanje. Vse ostale energetske značilnosti je vključil osnutek Pravilnika samo kot nekakšen »lepotni dodatek« skozi enačbe iz PURESa. Ta pa je namenjen projektantom in ne energetskemu certificiranju stavb.

 

16. 2. 2009 se je zaključila javna obravnava osnutka Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaje energetskih izkaznic stavb, ki ima svojo zakonsko osnovo za nastanek v členih 68.b in 68.c Energetskega zakona (Ur.l. RS št. 27/07 in 70/08), le ta pa navaja, da povzema Direktivo EPBD 2002/91/ES. Komisija za sistemske zakone je preučila osnutek Pravilnika in Ministrstvo za okolje, Direktorat za evropske zadeve in investicije, seznanila s svojim negativnim stališčem do osnutka.

 

Pripombe IZS:

1. Predstavljeni osnutek Pravilnika v prvi točki ne zajema obveznega najmanjšega okvira parametrov za izračun energijske učinkovitosti stavb:

<typolist>

Toplotne znač- ilnosti stavbe (ovoja in notranjih predelnih sten itd.). Te znač- ilnosti lahko vključujejo tudi zračno tesnost;

Ogrevalni sistem in oskrba s toplo vodo, vključ- no z znač- ilnostmi glede njune izolacije;

Klimatski sistem;

Prezrač- evanje;

Vgrajena razsvetljava (v glavnem nestanovanjski sektor);

Položaj in orientacija stavb, vključ- no z zunanjo klimo;

Pasivne solarne sisteme in zašč- ito pred soncem;

Naravno prezrač- evanje;

Notranje klimatske pogoje, vključ- no s projektirano notranjo klimo.

</typolist>

Dejansko zajema le gradbeno fiziko in deloma ogrevalni sistem in oskrbo s toplo vodo, vključ- no z znač- ilnostmi glede njune izolacije (sistem ogrevanja).

 

2. V drugi točki EPBD je predpisano, da naj se, če je pomembno za izračun, upošteva še pozitiven vpliv štirih parametrov, vendar je v osnutku Pravilnika pogojno privzeta le točka »aktivnih solarnih sistemov ter drugih ogrevalnih sistemov in sistemov za proizvodnjo električne energije na podlagi obnovljivih virov energije«.

 

3. V tretji točki EPBD obvezni okvir za izračun zahteva, da so stavbe razvrščene v kategorije (9 kategorij). V osnutku Pravilnika so stavbe deljene samo na stanovanjske in nestanovanjske.

 

4. Neustrezna sta tudi 10. in 12. člen osnutka Pravilnika, ki navajata, da je naročnik sam odgovoren za pravilnost in resničnost posredovanih podatkov. Torej za pravilnost najpomembnejšega, to je za pravilnost vhodnih podatkov, odgovarja tisti, ki ima svoj ekonomski interes, da je izkaznica kar se da najboljša.

 

5. 8. člen osnutka Pravilnika govori, da se »energijski kazalniki stavbe za računsko energetsko izkaznico določijo na podlagi računske metodologije, ki temelji na SIS EN ISO 13790 z ustreznimi prilagoditvami, ki so navedene v prilogi 5«, ki pa je ni.

 

Zaključek:

Osnutek Pravilnika ne povzema obvezne vsebine okvirja iz EPBD in je zreduciran zgolj na »gradbeno fiziko« z razširitvenim dodatkom poenostavljenih enačb za ostale energijo porabljane sisteme v njej, prav tako pa manjka celotna priloga 5 (»metodologija s prilagoditvami«), zato je osnutek Pravilnika za IZS povsem nesprejemljiv.

 

Predlog »kako naprej«:

Upoštevajoč 44. člen Energetskega zakona bi bilo potrebno uvesti sistem energetskih izkaznic za nove stavbe do 1. 1. 2008, za obstoječe pa do 1. 1. 2009. Za stavbe, ki poenostavljeno zagotavljajo »javne sto-ritve«, bi moral upravljalec veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto do 31. 12. 2010. Torej se za »javne stavbe« ravno ne mudi.

 

Vsled na eni strani neustreznega osnutka Pravilnika, na drugi strani pa dejanske časovne stiske, v kateri se je znašla RS, bi IZS pogojno pristala na smiselno ločitev izdajanja energetskih izkaznic za »low-rise residential buildings« in za »buildings except low-rise residential buildings«. Prve so v stroki definirane kot: »single-family houses, multi-family structures of three stories or fewer above grade, manufactured houses (mobile homes) and manufactured houses (modular)«.

 

Za te stavbe, katere se gradijo in s katerimi je kupo/prodajni promet v RS največji, bi se pogojno na »hitro prilagodil« predstavljeni osnutek Pravilnika, ki bi bil dejansko omejen samo na izračunavanje potreb za ogrevanje, za ostale stavbe, pa bi se pripravil »pravi« Pravilnik. Slednje tudi ne bi bilo v nasprotju z EPBD, kjer okvir zahteva ločitev na posamezno vrsto stavb, pri čemer bi v tem primeru imeli certificiranje vzpostavljeno za »enodružinske hiše in stanovanjske bloke do skupno treh etaž«. Za te stavbe bi licenco »neodvisni strokovnjak « pridobil tudi kar »pooblaščen inženir « (projektant in/ali revident) ustrezne stroke glede na izobrazbene zahteve Energetskega zakona s kratkim usposabljanjem. Slednje zato, da ne bi bilo imenovanje v navzkrižju z zahtevo 68.e člena Energetskega zakona, kjer ta predvideva kot pogoj »uspešno usposabljanje za neodvisnega strokovnjaka za izdajanje energetskih izkaznic «. Na tem mestu predlagamo povsem kratko in vsebinsko zelo poenostavljeno usposabljanje.

 

Za ostale stavbe pa bi bilo potrebno vzpostaviti »lestvice od A do G« za vsak »parameter « iz osnovnega okvirja EPBD, navedenih tudi v točki 1 teh pripomb, pri čemer bi IZS preko svojih članov najlažje pridobila ustrezne podatke (projektirane in izvedene vrednosti) glede na vrsto stavb. Slednje bi predstavljalo osnovne podatke za izdelavo lestvic in tako osnovo za izdelavo »prave energetske izkaznice«

 

Osnutek Pravilnika o usposabljanju, licencah in registru neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic

Osnutek Pravilnika je bil v obravnavi istočasno kot osnutek Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaje energetskih izkaznic stavb, zato je IZS podala pripombe tudi nanj. MOP smo uvodoma opozorili, da bo namen energetskega certificiranja stavb dosežen le v primeru, da ne bomo imeli ne prevelikega ne premajhnega števila koncesionarjev in neodvisnih strokovnjakov – imetnikov licenc, kar je potrebno zagotoviti s Pravilnikom.

 

Po našem mnenju bi bilo smiselno določiti pogoj, da mora biti kandidat za neodvisnega strokovnjaka pooblaščeni inženir po ZGO s pooblastilom za zahtevne objekte. S tem bi Energetski zakon smiselno povezali tudi z ZGO, pooblaščene inženirje po ZGO, ki so kot strokovnjaki s področja graditve že vpleteni v procese, ki jih opredeljuje Pravilnik o energetskem certificiranju stavb, pa bi dodatno usposobili za izdelovanje energetskih izkaznic.

 

Nadalje bi bilo smiselno uvesti dva nivoja licenc za neodvisnega strokovnjaka za izdelavo energetskih izkaznic (kot v ZDA) in sicer:

<typolist>

za low-rise residential buildings in

za buildings except low-rise residential buildings.

</typolist>

 

V kolikor bi uvedli dva nivoja licenc, smo predlagali, da bi bil pogoj za kandidata, ki bi opravljal izpit za izdelavo energetskih izkaznic za energetsko manj zahtevne objekte, da je pooblaščeni inženir po ZGO, za kandidata, ki bi opravljal izpit za izdelavo energetskih izkaznic za energetsko zahtevne objekte, pa da je pooblaščeni inženir po ZGO s pooblastilom za zahtevne objekte.

 

Prav tako smo predlagali, da bi morali biti člani izpitne komisije pooblaščeni inženirji po ZGO – s pooblastilom za zahtevne objekte – in bi morali imeti opravljen izpit za neodvisnega strokovnjaka za izdelavo energetskih izkaznic.