Želeli ste izvedeti

Na vprašanja odgovarjajo strokovne službe in funkcionarji IZS

V obstoječi okvirni 5 nadstropni AB industrijski stavbi, se je investitor odločil zamenjati tehnologijo. Potrebni so novi preboji v ploščah (mogoče tudi ojačitve plošč), v nosilno konstrukcijo za prevzem horizontalnih sil AB okvirje pa se ne posega! Nova tehnologija je celo lažja od obstoječe, tako da se skupna masa etaž zmanjša. Ali smo kot projektanti dolžni preveriti tudi konstrukcijo kot celoto na obremenitev s potresom in predvideti ojačitve obstoječih okvirjev, da bo konstrukcija ustrezala novim potresnim predpisom (glede na to, da je bila konstrukcija računana po starem predpisu)? To se mi ne zdi smiselno in bi praktično pomenilo, da bi za vsako rekonstrukcijo (za katero se potrebuje gradbeno dovoljenje) v nekoliko višjem objektu, bilo potrebno ojaăati celoten objekt.

Pravilna je ugotovitev, da je upoštevanje določil Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti (Ur. l. RS št. 101/05) (PMOS) obvezno tudi pri rekonstrukcijah.

O rekonstrukcijah posebej govori drugi odstavek 1. člena pravilnika, kjer je zapisano, da se pravilnik uporablja zanje takrat, kadar so dane tehnične možnosti za dosego zahtev iz tega pravilnika in če to ne nasprotuje pogojem varstva kulturne dediščine. To določilo daje projektantom možnost, da na osnovi svoje pripravljenosti, znanja in odgovornosti predvidijo za rekonstrukcijo ustrezno rešitev.

Pri rekonstrukcijah udeleženci graditve (investitorji, projektanti, izvajalci in drugi) niso odvezani dolžnosti, da v skladu s 4. členom PMOS presodijo zatečeno stanje objekta in s primernimi ukrepi čim bolje zagotovijo, da bodo objekti tudi po rekonstrukciji zanesljivi oziroma varni v skladu zahtevami za mehansko odpornost in stabilnost.

Zato menimo, da so projektanti dolžni preveriti konstrukcijo kot celoto in ugotoviti kakšne ojačitve obstoječega objekta bi bile potrebne in nato oblikovati rešitev v skladu z drugim odstavkom 1. člena PMOS.

Vezano na Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 93/2008), na Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Ur. l. RS, št. 35/2008) ter na Pravilnik o spremembah Pravilnika o učinkovitosti rabe energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 47/2009) vas prosimo za pojasnilo, ali je Elaborat o energijski uăinkovitosti stavbe zdaj že obvezen sestavni del PGD projektne dokumentacije oziroma v kakšnem primeru ga je potrebno narediti.

Če se boste odločili, da bo projektna dokumentacija izdelana po Pravilniku o učinkoviti rabi energije – PURES (Uradni list RS, št. 93/08) je Elaborat o energijski učinkovitosti stavbe v mapi 7 obvezen sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Lahko pa se projektna dokumentacija izdela tudi po Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah – PTZURES (Uradni list RS, št. 42/02). V tem primeru ni potrebno izdelati Elaborata o energijski učinkovitosti stavbe, vendar pa mora investitor vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja vložiti do 1. julija 2010.

Cene v ceniku geodetskih storitev so priporočene, vendar pa me vseeno zanima, kako je bilo mišljeno zaračunavanje evidentiranja omrežja in objektov GJI (glej spodnji primer): Primer: dolžina trase je 115m (meritev na terenu, izdelava elaborata GJI in oddaja na GU):

VARIANTE IZRAČUNA:

A) obračunavanje na 100m	B) obračunavanje na 1m
1 x 60 točk	100m x 0,6 točk
1 x 50 točk	15m x 0,5 točk
2x 300 točk	115m x 3 točke
= 710 točk	= 682 točk
= 568 EUR	= 358,5 EUR

Katera varianta je pravilna? Je sploh katera? Še nekaj vprašanj:

1. Kaj pomeni v postavkah 15.1 in 15.2 >>izmerjenih in evidentiranih<< … izraz “evidentiranih” pomeni, da je elaborat GJI izdelan in oddan na GU, kajne? Torej postavke 15.3 ne obračunamo?!

2. Ali postavka 15.3 pomeni samo izdelavo elaborata GJI (brez merjenja na terenu - podatke pridobimo od lastnika)? Kako je lahko izdelava elaborata brez merjenja trase na terenu dražja od postavke 15.1, kjer je zajeto tudi delo na terenu?

3. Zakaj ni cena definirana za tekoči meter in ne za 100m?

4. Kakšne so cene za evidentiranje toăkovnih objektov (antene ipd.) in ploskovnih objektov?

Postavka 15.1. pomeni, da za vsakih začetih izmerjenih in kasneje tudi evidentiranih v GJI 0,1 km kanalizacije obračunamo 60 točk. Postavka 15.2. pomeni, da za vsakih začetih izmerjenih in kasneje tudi evidentiranih v GJI 0,1 km ostalega omrežja (elektrika, vodovod,…) obračunamo 50 točk. Postavka 15.3. pomeni, da za vsakih začetih izdelanih 0,1 km elaborata omrežja GJI obračunamo 300 točk.

Evidentiranje 115 m kanalizacije v GJI bi torej obračunali: (2 x 15.1.) + (2 x 15.3.) = (2 x 60) + (2 x 300) = 120 + 600 = 720 točk = 576 EUR.

Evidentiranje 115 m vodovoda (ali elektrike ali …) v GJI bi obračunali: (2 x 15.2.) + (2 x 15.3.) = (2 x 50) + (2 x 300) = 100 + 600 = 700 točk = 560 EUR.

Za razliko od prejšnjega Priporočila smo se tokrat odločili za drugačno obravnavo GJI-ja in predvsem linijskih objektov, ki so v večini. Ostale objekte je še vedno možno obračunati po sistemu oportunitetnih stroškov po urnih postavkah.

Popravek odgovora iz prejšnje številke glasila IZS.NOVO

Odgovor na vprašanje ali je nujno potrebno, da je odgovorni vodja projekta hkrati tudi odgovorni projektant, ki smo ga objavili v 50 številki NOVO je napačen. V 27. členu ZGO-1B piše, da mora investitor izmed sodelujočih projektantov in odgovornih projektantov imenovati odgovornega vodjo projekta. Za napako se iskreno opravičujemo.

Posredujte nam vprašanja na to in z veseljem vam bomo odgovorili