Priročniki Publikacije  

MINISTRSTVO ZA FINANCE PRIPRAVLJA NOVELE ZAKONODAJE O JAVNEM NAROČANJU

 

Komisija za sistemske zakone

 

 

Z Ministrstva za okolje in prostor smo dne 25.8.2009 prejeli v pregled in pripombe novele ZJN-2, ZJNVETPS in ZRPJN, ki so do 28. 8. 2009 v medresorskem usklajevanju. Pregledali smo spremembe, ki jih predvidevajo novele, in generalni direktorici Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za finance, ga. Andreji Kert, in generalnemu direktorju Direktorata za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor, dr. Mitji Pavlihi, posredovali naše pripombe. V njih smo zapisali:

 

1. 

Pozdravljamo odpravo omejitev v zvezi z merili za izbor najugodnejše ponudbe, po kateri je moral naročnik, ki je za ocenjevanje ponudb predvidel uporabo več meril, ceno vrednotiti v obsegu najmanj 60%, in prepustitev izbire meril in določanja razmerja med njimi v bodoče naročniku. Na področju javnih naročil gradenj in storitev, vezanih na investicijsko gradnjo, je izredno pomembno, da se ceni ne daje prednosti pred kakovostjo in da se naročniku omogoči naročanje bolj kakovostnih gradenj in storitev (projektiranje, nadzor, revidiranje).

 

Cena ne more in ne sme biti edini kriterij za oddajo ponudbe na področju javnih naročil gradenj in storitev, vezanih na investicijsko gradnjo, zato je potrebno v 48. člen ZJN-2 dodati nov odstavek kot sledi: »Javna naročila gradenj in storitev, vezanih na investicijsko gradnjo (projektiranje, nadzor, revidiranje), se lahko oddajo le po a) točki (1) odstavka 48. člena.«

 

2. 

Prav tako pozdravljamo ureditev finančne discipline v postopkih javnih naročil, kjer ponudnik nastopa s podizvajalci, ker novela omogoča direktno plačilo podizvajalca s strani naročnika na podlagi obveznega pooblastila izvajalca naročniku. Da pa navkljub vsemu ne bi prišlo do izigravanja podizvajalcev, je potrebno določiti, da tudi račune oziroma situacije podizvajalca potrjuje nadzor (odgovorni nadzornik oziroma po njegovem pooblastilu odgovorni nadzornik posameznih del).

 

3. 

Pogrešamo pa ureditev odprave finančne nediscipline javnega sektorja. Velika večina ponudnikov inženirskih storitev deluje namreč v obliki malih, srednjih in celo mikro podjetij. Za mala in srednja podjetja lahko zamujeno plačilo pomeni eksistenčen problem. Še posebej v javnem sektorju je plačilni rok pogosto zelo dolg.

 

Zato je v povezavi z Direktivo o zamudah pri plačilih zelo pomembno, da se v novelah ZJN-2 in ZJNVETPS tudi javni sektor obveže, da mora izvesti plačila v 30. dneh. V primeru, da jih ne, pa je potrebno predvideti zamudne obresti oz. odškodnine (compensations).

 

4. 

Praksa zadnjih let je pokazala, da država kot investitor slabo vodi svoje investicije. Po mnenju udeležencev posvetov, ki smo jih organizirali skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, se mora država za vodenje svojih investicij usposobiti, poskrbeti pa mora tudi za nujne spremembe zakonodaje s področja javnega naročanja, graditve, prostora in varstva okolja ter se nenazadnje ustrezno organizirati. Stroka vidi rešitev v ustanovitvi Direktorata za graditev na Ministrstvu za okolje in prostor in hkrati Agencije za javne investicije pod okriljem Vlade RS. Prepričani smo, da je to nujna sistemska sprememba za manj neusklajenosti v zakonodaji in manj napak v vodenju investicij, s čimer bi lahko zagotovili pomembne prihranke v času in denarju (10% vrednosti investicij, kar pomeni 100 mio EUR vsako leto).

 

Predlagamo, da se v zakonodaji s področja javnega naročanja predvidi ustanovitev Agencije za javne investicije pod okriljem Vlade RS z nalogami, kot jih navajamo v nadaljevanju.

 

Temeljne naloge Agencije za javne investicije bi bile:

• priprava skupne strategije graditve javnih objektov,

• priprava smernic za pripravo razpisne dokumentacije,

• določitev postopka in kriterijev za izbiro najboljšega ponudnika,

• določitev koncepta vodenja in analize javnih gradenj,

• priprava korekcijskih ukrepov za izboljšanje vodenja investicij,

• okolju prijazna in trajnostna gradnja ter

• sodelovanje pri pripravi zakonodaje.

 

Investicija mora temeljiti na projektni nalogi (ki danes v zakonodaji ni določena – ne kot obveza ne vsebinsko). Pravilno zastavljena in potrjena projektna naloga je namreč osnova za uspešen projekt.

 

Investicijo mora voditi usposobljen odgovorni vodja investicije, ki predstavlja odgovorno osebo na strani investitorja in je s strani investitorja pooblaščeni sogovornik odgovornemu vodji projekta, odgovornemu vodji revidiranja, odgovornemu nadzorniku in odgovornemu vodji del. Zavedati se je potrebno, da je vodenje investicije tudi stroka in to interdisciplinarna. Zato to ne more biti kdorkoli, imeti mora potrebna in zadostna strokovna znanja, primerljiva z znanji svojih sogovornikov, zato predlagamo, da je odgovorni vodja investicije lahko le pooblaščeni inženir po zakonu o graditvi objektov (ima ustrezno izobrazbo, delovne izkušnje in opravljen strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov).

 

Na podlagi obrazloženega predlagamo, da se v novele ZJN-2 in ZJNVETPS doda besedilo:

 

Investicija mora temeljiti na projektni nalogi, ki jo pripravi investitor ali investitor v sodelovanju s projektantom. Investitor mora projektno nalogo podpisati. Projektna naloga je sestavni del razpisne dokumentacije za oddajo del projektiranja (pridobite projektanta).

 

Za vodenje investicije imenuje investitor odgovornega vodjo investicije.

 

Odgovorni vodja investicije odgovarja za kvalitetno vodenje investicije (priprava projektne naloge, pridobivanje strokovnih podlag, priprava razpisov in oddaja del, nadzor nad oddanimi deli, prevzem oddanih del, finance, roki, upravna dovoljenja).

 

Odgovorni vodja investicije je s strani investitorja pooblaščeni sogovornik odgovornemu vodji projekta, odgovornemu vodji revidiranja, odgovornemu nadzorniku in odgovornemu vodji del ter nastopa kot pooblaščeni predstavnik investitorja v razgovorih z upravnimi organi.

 

Odgovorni vodja investicije je lahko le pooblaščeni inženir – odgovorni projektant – po zakonu o graditvi objektov. Za vodenje investicije zahtevnega objekta mora biti odgovorni vodja investicije pooblaščeni inženir s pooblastilom za zahtevne objekte.

 

V nadaljevanju podajamo pripombe na veljavni ZJN-2, t.j. na člene, katerih sprememb novela zaenkrat ne predvideva. Smiselno enake pripombe podajamo tudi k veljavnemu ZJNVETPS.

 

5. 

V 26. točki (1) odstavka 2. člena ZJN-2 je napačno uporabljena beseda »inženiring«. Poleg tega so inženirski natečaji, t.j. konstruktorski in tehnološki natečaji« enakovredni natečajem s področja urbanističnega, prostorskega, krajinskega ali arhitekturnega načrtovanja.

 

Zato je potrebno 26. točko spremeniti kot sledi: »Natečaj« je postopek, ki naročniku omogoča, da na podlagi rešitve, ki jo izbere žirija na javnem natečaju za izbiro najboljše urbanistične, prostorske, krajinske, arhitekturne ali inženirske (konstruktorske ali tehnološke) rešitve, pridobi projektno dokumentacijo.

 

6. 

71. člen ZJN-2 določa vsebino razpisne dokumentacije, katere sestavni del so tudi splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe in elementi za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi, podrobneje pa so tehnične smernice za primere javnih naročil gradenj določene v 37. členu ZJN-2. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v noveli Zakona o graditvi objektov leta 2008 z razlogom odprave administrativnih ovir iz Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) črtalo Projekt za razpis (PZR), katerega del je sestavni del razpisne dokumentacije po ZJN-2 (kot posebni pogoji, ki postanejo sestavni del pogodbe, in kot elementi za pripravo predračuna). Danes tako PZR nikjer ni določen (ne v ZGO-1 ne v ZJN-2), poleg tega ga lahko izdela vsak, saj je MOP s tem dejanjem pretrgal nit odgovornosti v investicijskem procesu in investitorjem ter končnim uporabnikom objektov povzročil veliko škode.

 

Zato predlagamo, da se v 37. ali 71. člen ZJN-2 v del, ki obravnava splošne in posebne pogoje za javna naročila gradenj, doda PZR kot: »Projekt za razpis je sistematično urejen sestav takšnih načrtov po Zakonu o graditvi objektov, na podlagi katerega je investitorju omogočeno pridobiti najustreznejšega izvajalca. Projekt za razpis vsebuje tudi popis del s predizmerami.«

 

S tem je istočasno predvideno tudi to, da ga lahko izdela le odgovori projektant po Zakonu o graditvi objektov, ki zanj tudi odgovarja.

 

7. 

Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ določa investicijsko dokumentacijo, med drugim tudi idejne rešitve (IDR). Termin IDR ni nikjer definiran. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), ki sicer določa projektno dokumentacijo, ga ne pozna.

 

Zato predlagamo, da ga definira ZJN-2 in sicer kot dokumentacijo, ki jo lahko izdela le odgovori projektant po Zakonu o graditvi objektov, na podlagi katere se izbira optimalna varianta/variantna rešitev.

 

8. 

Za inšpektorja javnih naročil je predviden tudi pogoj, da ima opravljen strokovni izpit za inšpektorja ali strokovni izpit iz upravnega postopka.

 

Predlagamo, da se v 3. točko (1) odstavka doda tudi besedilo »ali strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov.«