Priročniki Publikacije  

PRAVILNIK O NATEČAJIH JE PO MNENJU KOMISIJE NEPRIMEREN

 

Komisija za natečaje

 

 

Na sestanku z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) junija letos smo bili obveščeni, da so pripravili in Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) posredovali predloge za spremembo Pravilnika o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Ur.l. RS, št. 108/04).

 

Dogovorili smo se, da pregledamo ZAPSove pripombe in da MOPu tudi mi posredujemo svoje. Kmalu za tem nas je MOP tudi uradno pozval, da to storimo.

 

Komisija za natečaje je tako v juliju pripravila morebitna izhodišča oz. predloge za pripravo sprememb Pravilnika o javnih natečajih. V njih je zapisala:

 

IZS podpira nekatere predloge ZAPS za spremembo Pravilnika, pri čemer menimo, da se je pri pripravi sprememb potrebno osredotočiti predvsem na naslednje:

• pravilnik je potrebno skrajšati,

• natečaje je potrebno prenoviti (vsebinsko, organizacijsko),

• postopek je potrebno poenostaviti,

• izvedbo natečajev je potrebno poceniti,

• neusklajenost med zakonom in pravilnikom je potrebno odpraviti, vse s ciljem, natečaje približati potencialnim investitorjem in jih napraviti privlačnejše in koristnejše.

 

Pripravili pa smo tudi nekaj dodatnih predlogov in sicer:

• natečaje je potrebno ločiti po namembnosti in pomembnosti ter temu prilagoditi zahtevnost postopka;

• večji poudarek je potrebno dati inženirskim natečajem, t.j. konstruktorskim in tehnološkim natečajem;

• zato je potrebno poleg urbanističnih, arhitekturnih in krajinsko arhitekturnih natečajev predvideti tudi konstruktorske in tehnološke natečaje ter vse možne kombinacije;

• investitorje/naročnike je potrebno obvezati, da v ocenjevalno žirijo tudi v primeru arhitekturnega natečaja imenuje konstruktorja (z licenco G), ki bo poskrbel, da bodo natečajne rešitve ustrezno ovrednotene tudi z vidika stabilnosti in mehanske odpornosti, saj bo le na ta način izbrana oblikovna zasnova lahko brez večjih kasnejših sprememb, ki bi bistveno vplivale na rešitev, v praksi tudi realizirana;

• poleg tega je potrebno spremeniti in določiti način izvedbe projektnih natečajev;

• idejni natečaji so lahko enostopenjski, projektni pa nikakor ne;

• prva stopnja natečaja, t.j. umeščanje v prostor, naj se odvije na idejnem nivoju, rezultat naj bodo idejne rešitve; druga stopnja natečaja, t.i. projektna stopnja, mora obsegati bolj detajlno obdelavo, kot je nivo idejnega projekta; konstrukcijski del in obravnava inštalacij in opreme se morata odviti na nivoju PGD, PZI (arhitekturna obdelava je lahko na nivoju idejnega projekta), če želimo resnično izbrati optimalno in končno rešitev (strokovno-cenovnoprostorsko kot celota, t.j. tako v fazi izvedbe in obratovanja); druga stopnja naj se zato odvije ob omejenem izboru sodelujočih natečajnikov.

 

Predlagali smo tudi, da v kolikor je naročnik javni, naj bodo natečaji javni, v kolikor pa je to zasebnik, so natečaji lahko ali odprti ali vabljeni ali kombinirani.

 

Za predstavnika IZS v delovni skupini MOP, ki je bila ustanovljena z namenom priprave sprememb pravilnika, je upravni odbor IZS imenoval predsednika komisije za natečaje, g. Vilija Žavrlana, univ.dipl. inž.grad..

 

Komisija za natečaje je v septembru na javne investitorje naslovila dopis s pobudo za izvedbo javnih natečajev za pridobitev strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov v sodelovanju z našo zbornico. V njem smo izpostavili tudi potrebnost in pomembnost sodelovanja inženirskih strok pri javnih natečajih.

 

Trenutno z izvedencem prometne stroke sodelujemo na javnem natečaju Kampus Koper.