Priročniki Publikacije  

ZAVAROVALNICAM BOMO PREDLAGALI SPREMEMBO SPLOŠNIH ZAVAROVALNIH

Zavarovanje odgovornosti po ZGO-1

 

Uroš Leben

Odvetnik

 

Uvod

Zavarovanje odgovornosti postaja nuja pri opravljanju katerekoli dejavnosti, saj so namreč posledice morebitnih napak vedno večje oz. višje tudi morebitne odškodnine, ki jih je potrebno plačati. Pri tem niso osebe, ki sodelujejo pri gradnji, kot so investitor nameravanega objekta, projektant, ki je izdelal projektno dokumentacijo za takšen objekt, izvajalec gradnje takšnega objekta, nadzornik nad gradnjo takšnega objekta in revident projektne dokumentacije (v nadaljevanju udeleženci pri gradnji) nobene izjeme.

 

Če namreč udeleženci pri gradnji storijo napake pri opravljanju navedene dejavnosti, lahko te napake pripeljejo do posedanja stavbe ali pa v najbolj črnem scenariju celo do porušitve stavbe. To vse pa predstavlja visoko škodo, ki jo je na koncu potrebno povrniti naročniku ali pa morebiti tudi tretjim osebam (če se zaradi tega npr. poruši še sosednja stavba).

 

Da navedeni dogodki ne bi nepopravljivo vplivali na poslovno dejavnost udeležencev pri gradnji, je zato smiselno imeti dobro zavarovanje, ki bo v takšnih primerih krilo nastalo škodo.

 

Odgovornost udeležencev pri gradnji

32. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) določa, da investitor nameravanega objekta, projektant, ki je izdelal projektno dokumentacijo za takšen objekt, izvajalec gradnje takšnega objekta, nadzornik nad gradnjo takšnega objekta in revident projektne dokumentacije za takšen objekt odgovarjajo za neposredno škodo, ki nastane tretjim osebam in izvirajo iz njegovega dela in njegovih pogodbenih obveznosti.

 

Poleg navedene določbe, ki uzakonja odgovornost udeležencev pri gradnji, pa soslednji dolžni tudi na podlagi določil Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) povrniti vso škodo, ki nastane zaradi njihovega protipravnega delovanja (to je ravnanja v nasprotju s predpisi, pravili tehnike, standardi itd.) tretjim osebam oz. naročniku.

 

To posledično pomeni, da je lahko obseg odgovornosti udeležencev pri gradnji zelo velik in glede na to, da določene stopnje napak pri delu nikoli ni možno v celoti izključiti, se kot toliko potrebnejše izkaže ustrezno zavarovanje.

 

Zavarovanje

33. člen ZGO-1 uzakonja obveznost zavarovanja pred odgovornostjo za udeležence pri gradnji in določa, da so projektant, izvajalec, nadzornik in revident dolžni pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti. Pri tem se zahteva zavarovanje z najnižjo letno zavarovalno vsoto v višini 41.000 eurov.

 

Ne glede na to, da že sam ZGO-1 določa obveznost sklenitve zavarovanja, pa je slednje smiselno skleniti že samo zaradi tega, ker lahko le en sam škodni primer prinese visoke obveznosti iz naslova povračila škode.

 

Vendar pa v praksi ploh ni tako preprosto najti ustrezno zavarovanje, ki bi krilo večino rizikov, ki jih lahko utrpijo udeleženci pri gradnji.

 

Zavarovalnice namreč ponujajo bolj ali manj podobne pogoje zavarovanja, ki pa večinoma ne predstavljajo ustreznega zavarovanja, saj dajejo zavarovalnicam na voljo celo vrsto ugovorov, s katerimi se slednje lahko izognejo poplačilu nastalih škod. Posledično to pomeni, da morajo na koncu udeleženci pri gradnji sami poplačevati nastalo škodo tretjim osebam ali naročnikom kot oškodovancem.

 

Takšno stanje pa je nedopustno. Smisel zavarovanja namreč ni le zadostitev obveznosti iz ZGO-1 oz. prejem papirja, ki izkazuje izpolnitev zakonske obveznosti, ampak je v tem, da se breme morebitnega škodnega dogodka prenese na zavarovalnico, ki je za navedeno prejela plačane zavarovalne premije, in je zato dolžna poplačati morebitno nastalo škodo.

 

Ob analizi obstoječih splošnih pogojev zavarovanja odgovornosti pa postane hitro razvidno, da obstoječa zavarovanja ne predstavljajo ustreznega zavarovanja, ki bi krilo tipične napake, ki lahko nastanejo pri delu udeležencev pri gradnji. Neustreznost zavarovalnih pogojev se tako na primer kaže v naslednjem.

 

a.) Izključitev določenih škod iz zavarovanja

Splošni pogoji določajo zelo veliko izjem, ko je izključena obveznost zavarovalnice, da bi poplačala nastala škodo. Posledično bo moral torej v teh primerih udeleženec pri gradnji sam poplačati nastalo škodo in to kljub temu, da je do tedaj plačeval zavarovalno premijo. Tako npr. zavarovalnice ne krijejo škode, če je do slednje prišlo zaradi kršitve zakonskih predpisov, splošnih pravil tehnike, tehničnih predpisov, normativov, standardov ali navodil naročnika oz. državnega organa ali odločb inšpekcijskih in drugih organov.

 

Navedena izključitev ni sprejemljiva, saj je večina napak, do katerih pride, ravno posledica navedenega. Področje gradbeništva namreč ureja vrsta predpisov, ki se pogosto spreminjajo, in zato lahko zelo hitro pride do tega, da eden izmed udeležencev pri gradnji spregleda določene zahteve in s tem nehote krši predpis ali standard, ipd. V kolikor je takšen primer res nastalo nehote (če kršitev ni bila storjena namerno ali iz hude malomarnosti), bi zavarovalnica morala za navedeno škodo jamčiti in jo poplačati.

 

b) Jamstvo zavarovalnice le za čas, ko je sklenjena zavarovalna pogodba

Zavarovalnice zelo velikokrat navedejo, da zavarovalnica jamči le za škode, ki nastanejo v času, ko je sklenjena zavarovalna pogodba. To dejansko pomeni, da bi moral imeti udeleženec pri gradnji sklenjeno zavarovanje tudi še 10 let po tem, ko je določeno delo oz. storitev izvedel oz. ko je prenehal z opravljanjem dejavnosti, saj namreč iz naslova solidnosti gradbe lahko odgovarja za škodo, ki nastane še 10 let po zaključku del. V nasprotnem primeru bi namreč zavarovalnica lahko odklonila poplačilo škode zato, ker v času, ko je škoda nastala, ni bila sklenjena zavarovalna pogodba, pa četudi je pred tem udeleženec pri gradnji npr. 6 let imel sklenjeno zavarovanje in je plačal vse zavarovalne premije.

 

Do podobnih problemov lahko pride tudi v primeru, če v vmesnem času udeleženec pri gradnji zamenja zavarovalnico, saj npr. iz zgoraj navedenega razloga prejšnja zavarovalnica

ne bi krila škode, ki bi nastala po zamenjavi zavarovalnice, nova zavarovalnica pa bi prav tako navajala, da retroaktivno ni zavarovala za nazaj vse predhodne dejavnosti udeleženca pri gradnji ampak je zavarovala le tista dela in storitve, ki jih je udeleženec pri gradnji opravil po sklenitvi zavarovanja z novo zavarovalnico.

 

c) Zavarovalnica ne krije vse škode, ki je nastala

Zavarovalnice ne krijejo vse škode, ki je nastala in ki jo morebitni tretji ali naročnik lahko zahteva od udeleženca pri gradnji. Škoda, ki jo zavarovalnice krijejo, je omejena, in se ponavadi nanaša le na tako imenovano fizično škodo, to je škodo, ki se kaže kot poškodovanje ali uničenje zavarovanega objekta, na katerem so se izvajala dela.

 

Smisel zavarovanja z vidika osebe, ki se zavaruje, pa ni v tem, da bi slednje krilo le točno določeno škodo, ampak da bi krilo vsaj večino nastale škode, če ne že vso morebitno nastalo škodo.

 

Zaključek

Ravno zaradi neustreznosti obstoječih zavarovalnih pogojev, ki jih ponujajo zavarovalnice, želi Inženirska zbornica Slovenije skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije doseči, da bi se oblikovali splošni pogoji za zavarovanje projektantske in inženirske odgovornosti, ki ne bi vsebovali opisanih in drugih problematičnih določb ter bi udeležencem pri gradnji ponudili ustrezno zavarovanje.

 

Glede na to, da v Slovenijo vstopajo oz. že delujejo tudi nekatere tuje zavarovalnice (Alianz, Wiener Staedtische, ipd.) je sedaj pravi čas, da se oblikujejo ustrezni splošni pogoji za zavarovanje projektantske in inženirske odgovornosti, ki bodo krili vse tipične rizike, ki se pojavljajo pri opravljanju projektantske in inženirske dejavnosti, ter nudili poplačilo večine nastale škode, ki jo terjajo naročniki ali tretje osebe.

 

Le tako bo namreč zakonska obveznost sklenitve zavarovanja iz 33. člena ZGO-1 namesto obveznih stroškov prinesla tudi koristi udeležencem pri gradnji.

 

Z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije smo že uskladili predlog novih splošnih pogojev za zavarovanje projektantske in inženirske odgovornosti po ZGO-1. V januarju jih bomo predstavili izbranim zavarovalnicam. O aktivnostih in rezultatih pogovorov z zavarovalnicami vas bomo obveščali.