Priročniki Publikacije  

PREPREČITI JE POTREBNO UPOČASNITEV POSTOPKA ZARADI NASPROTUJOČIH SI INTERESOV NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Zakon o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor (ZUPEVIP)

 

Predsednik Komisije za sistemske zakone

Ivan Leban, univ.dipl.inž.el.

 

Skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije in Energetsko zbornico Slovenije smo pripravili stališča v zvezi s predlogom zakona, za katerega upamo, da bo olajšal umeščanje objektov infrastrukturnih omrežij v prostor, njihovo graditev in učinkovitejše črpanje evropskih sredstev.

 

Mnenja smo, da bi bilo načrtovanje in umeščanje infrastrukture državnega pomena najprimerneje urediti v sistemskem zakonu o urejanju prostora (prostorskem načrtovanju) in strateških dokumentih države ter državnih prostorskih načrtih (DPN), podobno, kot je bilo to določeno v zakonodaji osemdesetih let. Ker so kasneje nekatere funkcije urejanja prostora na nivoju države odmrle, ocenjujemo ZUPEVIP kot izhod v sili, glede na sedanje stanje.

 

S takšnim krovnim zakonom bi bilo nujno zagotoviti tudi ustrezno ohranjanje energetskih koridorjev, kot to priporoča Evropsko združenje UCTE, predhodnik sedanjega ENTSO-E. Elektroenergetska podjetja (podobno tudi druga podjetja - lastniki infrastrukture) so več desetletij omejevala poseganje v rezervirane koridorje dolgoročno načrtovanih elektroenergetskih omrežij. Ti koridorji so večinoma vključeni v prostorske akte lokalnih skupnosti, vključeni pa so bili tudi v strokovna gradiva za izdelavo Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Nekateri od teh koridorjev so investitorjem koristili v postopkih priprave in sprejemanja državnih lokacijskih načrtov. Prepričani smo, da bi nadaljnja zaščita rezerviranih koridorjev bistveno pripomogla k hitrejšemu umeščanju elektroenergetskih omrežij v prostor. Predlagamo, da se v tem zakonu dodajo določila, ki bodo omogočila izvajalcem gospodarskih javnih služb nadaljnje operativno varovanje teh koridorjev, ker sedaj veljavni državni strateški akti tega ne urejajo v zadovoljivi meri.

 

Pri pripravi zakona pozitivno ocenjujemo predvsem naslednje: izvedbo in analizo ankete med uporabniki ZPNačrt-a, možnost sodelovanja organizirane javnosti pri pripravi vmesnih verzij ZUPEVIP, izdelavo diagrama postopka, ki ga ta zakon obravnava, vzpostavitev inštrumenta prostorske konference, uvedbo predstavitve študije variant javnosti in vzporeden potek postopkov umeščanja in postopkov do izdaje okoljevarstvenega soglasja.

 

Ocenjujemo, da je namen zakona pravilen, vendar bo olajšal umeščanje linijskeinfrastrukture v prostor in njeno graditev le pod pogojem, da bo v celoti tudi izvajan.

 

Pripravljavcu zakona smo posredovali naslednja splošna mnenja in predloge z namenom izboljšanja predloga zakona:

 

Splošne pripombe

<typolist type="1">

Dosedanje razprave so pokazale, da bi bilo smiselno zakon razširiti na vse DPN ali pa vsaj priključiti celotno področje energetike, za katero so potrebni DPN.

Prav in pohvalno je, da so postopki po Zakonu o varovanju okolja vključeni v ta zakon, vendar bi moral ta zakon tudi za te postopke določati časovne okvire. V nasprotnem primeru bo kritična pot potekala preko teh postopkov in skrajšanja postopkov umestitve v prostor ne bo mogoče doseči. V mnogih členih bi bilo nujno potrebno opredeliti roke, v katerih določeno aktivnost izvedeta pripravljavec ali pobudnik (da bi zakon omogočil zmanjšanje sedaj pogostih zamud, bi moral nujno natančneje določiti časeza izvedbo aktivnosti pobudnika ali pripravljavca).

Investitorja je potrebno bolj aktivno vpeti v sam potek postopka. V zakonu je potrebno opredeliti sodelovanje investitorja predvsem pri zagotavljanju dokumentov, ki so v postopkih potrebni (vloga investitorja mora biti tudi formalno določena).

Če so pri nekaterih aktivnostih, ki jih izvajajo zunanji udeleženci (npr. nosilci urejanja prostora (NUP)) določeni roki, morajo biti nujno podani roki tudi za aktivnosti pobudnika in pripravljavca. V nasprotnem primeru namen zakona ne bo dosežen, saj dosedanja praksa kaže na velike zamude prav pri sedanjih pripravljavcih. Prav pa bi bilo, da bi jih že v tem zakonu razbremenili nekaterih del in jih prenesli na investitorja. V več členih je navedeno, da pripravljavec skupaj s pobudnikom izvede neko aktivnost; nujno je določiti katere dele aktivnosti opravi kateri od imenovanih (nedoločenost o skupnih aktivnostih lahko povzroča nesporazume, zaplete in zamude).

Z določili bi morali doseči obvezo, da se posamezni podatki in zahteve podajo samo enkrat in to čim bolj na začetku. To bi moralo veljati tudi za procedure vezane na CPVO in PVO.

Prostorski konferenci je potrebno dati kompetence odločanja. Zaradi občasno nasprotujočih si zahtev nosilcev urejanja prostora (NUP) menimo, da bi morali na prostorskih konferencah sodelovati kompetentni in pooblaščeni predstavniki, pripravljavec pa bi moral imeti pravico v primeru neskladij odločiti o zadevi (nujno potrebno je preprečiti upočasnitev postopka zaradi nasprotujočih si interesov NUP).

Natančneje je potrebno določiti povezave do drugih dokumentacij, predvsem investicijske, in bolje opredeliti metodologijo za izbiro variante.

Nujno je opredeliti tudi način sodelovanja civilnih iniciativ in ugotavljanje njihove reprezentativnosti (pogosto se organizirajo civilne iniciative z nasprotujočimi si predlogi, kar zahteva ugotavljanje njihove številčnosti in preverjanje razumevanja postavljenih zahtev; pogoste so civilne iniciative, ki nasprotujejo kakršnemu koli predlogu brez obrazložitve ali novega predloga).

Priporočamo, da se celoten proces prikaže v eni od standardnih oblik za prikaze kompleksnih poslovnih procesov. Priporočljivo bi bilo zaradi boljšega razumevanja postopka v priloge dodati diagram poteka oziroma shemo postopka priprave DPN po ZUPEVIP in sicer za oba postopka z CPVO in brez CPVO.

</typolist>