Priročniki Publikacije  

REZULTATI 3. MINI REFERENDUMA IZS

Večinska volja stroke

 

Miha Burger, univ.dipl.inž.arh.

 

IZS je 18. maja 2010 organizirala konferenco z naslovom Trajnostno gradbeništvo in zelena javna naročila. Kot nadaljevanje aktivnosti, začetih s konferenco, je od 21. do 31. maja 2010 na spletni strani IZS potekal 3. Mini referendum z naslovom: Trajnostna gradnja in zelena javna naročila. Na referendumu je bilo zabeleženih 138 glasovanj.

 

Na prvo zahtevo “Inženirska stroka zahteva, da Vlada RS vzpostavi razmere za dvig konkurenčnosti gradbenega sektorja (projektanti, proizvajalci izdelkov, izvajalci gradbenih del), ker bo le na ta način gradbeni sektor obstal in prosperiral v dobrobit celotne slovenske družbe. Inženirska stroka v povezavi s tem zahteva, da Vlada RS pripravi in že letošnjo jesen vloži v zakonodajni postopek predlog sprememb zakonodaje o javnem naročanju, ki s katerim bo v prvem koraku vzpostavljen sistem učinkovitega javnega naročanja, v drugem zeleno javno naročanje in v tretjem javno naročanje trajnostnih gradenj.” je bilo prejetih 134 glasov ZA in 4 PROTI.

 

Na drugo zahtevo “Inženirska stroka od Vlade RS zahteva, da v zakonodaji o javnem naročaju popravi merila za vrednotenje ponudb za intelektualne storitve na področju graditve, kamor sodi tudi izdelava projektne dokumentacije, po vzoru in priporočilih mednarodnih inštitucij in bank. Kriterij najnižje cene je za intelektualne storitve, kamor sodi tudi izdelava projektne dokumentacije, neprimeren in ga odsvetujejo mednarodne strokovne inštitucije FIDIC in EFCA in vse banke. Za intelektualne storitve le te priporočajo uporabo metod vrednotenja ponudb na osnovi kakovosti in na osnovi kakovosti in cene (cena do maks. 20 %).” je bilo prejetih 136 glasov ZA in 2 PROTI.

 

Na tretjo zahtevo “Inženirska stroka od Vlade RS zahteva, da poskrbi, da zeleno javno naročanje ne postane instrument favoriziranja enega materiala, izdelka ali storitve pred drugim/o, ker bi to posledično ponovno vodilo v nekonkurenčnost slovenskega gradbenega sektorja. Nadalje inženirska stroka zahteva, da se kot metodi vrednotenja v zeleno javno naročanje vključita metodi LCC (Life Cycle Costing) in LCA (Life Cycle Assessment), ki sta v nekaterih EU državah že obvezni, v drugih pa vsaj priporočeni.” je bilo prejetih 132 glasov ZA in 6 PROTI.

 

Komentarjev na prvo zahtevo je bilo 12, na drugo 18, na tretjo 8.

 

Približek rezultanti vseh komentarjev bi bil: večinska podpora vsem trem zahtevam.

 

Pri prvi zahtevi je povzetek vseh komentarjev najti v: Razmere za dvig konkurenčnosti ne smejo temeljiti na najnižji ceni inženirskih storitev. Najcenejše ni najboljše. Država mora poslušati domačo strokovno javnost in poskrbeti za njen obstoj in razvoj. To pa je mogoče le tako, da se ustvari pogoje za vsestransko konkurenčnost pri javnem naročanju, ki poleg cene vključuje predvsem priznane reference.

 

Pri drugi zahtevi je velika večina komentatorjev proti prevladi kriterija najnižje cene za intelektualne storitve, čeprav je zaslediti tudi dvom, da bi obstajal kakšen močnejši objektiven kriterij; je pa pripisanih vrsta koristnih nasvetov, kako se pri vrednotenju projektantskih storitev bolj približati dobrim rešitvam, do kulminacije v komentarju: Na številnih področjih neprestano posnemamo razvitejši svet. Zakaj ga nočemo posnemati na področju javnega naročanja?

 

Pri tretji zahtevi pa je opaziti, da je komentarjev manj, so tudi bolj skopi, nekako jih povzame tudi eden od komentarjev: Na tem področju so različna mišljenja tudi med strokovnjaki.