Priročniki Publikacije
Beseda predsednika Inženirske zbornice Slovenije
SLOVENSKO GRADBENIŠTVO NUJNO POTREBUJE NOVO VIZIJO
Predsednik Inženirske zbornice Slovenije
mag. Črtomir Remec
Spoštovani člani IZS,
Finančna in posledično gospodarska kriza sta pustili hude posledice v celotnem EU gradbenem sektorju, situacija v Sloveniji pa je še za odtenek slabša in ima tudi kakšen dodaten vzrok. Osebno menim, da je izvirni greh sedanjih težav slovenskega gradbeništva v kriteriju najnižje cene pri javnih naročilih. Namesto, da bi bili vsi udeleženci v procesu graditve zainteresirani za iskanje najboljših rešitev, so izvajalci samo čakali na priložnosti za dodatna dela. Bistveno premalo pozornosti se je zaradi nekonkurenčnih razpisnih pogojev posvečalo tudi raziskavam in razvoju, tako da imamo danes le malo gradbenih in projektivnih podjetij, ki lahko uspešno nastopajo na tujih bolj zahtevnih trgih.
Slovensko gradbeništvo nujno potrebuje novo vizijo, ki bo temeljila na trajnostnem razvoju in bo usklajena s cilji Evropske gradbene tehnološke platforme. Slovenija je namreč lani sprejela EU usmeritve zelenega gospodarstva, da bo do leta 2012 dvignila delež zelenih javnih naročil do 50 %, pri čemer je skoraj polovica po vrednosti vezanih na področje graditve. Še nekoliko starejša pa je obveza za izpolnitev okoljskih ciljev 20-20-20, ki jih brez gradbeništva, kot največjega porabnika z okoli 40 % deležem vse končne energije v EU, gotovo ne bo možno doseči. To je bil tudi eden ključnih razlogov, da se je Upravni odbor zbornice odločil za organizacijo konference Trajnostno gradbeništvo &zelena javna naročila.
Osnovni cilj konference na Brdu je bil skozi različne vsebine vabljenih predavanj o zmanjšanju vplivov na okolje, izkoriščanju naravnih danosti, upoštevanju celotnega življenjskega kroga, učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije, odločanju na osnovi kakovosti in cene, ki jim je sledila vodena diskusija, izoblikovati izhodišča za pripravo smernic trajnostne gradnje. Graditev je namreč kompleksen in dolgotrajen proces, ki zahteva jasne kriterije za doseganje pravil zelenega javnega naročanja. Samo zanašanje na »eko« materiale ne bo prinesla dolgoročnih rezultatov, kar dokazuje vpliv pridelave biogoriva iz oljne repice na zvišanje cen hrane. Podobno bi se lahko zgodilo z obvezno uporabo lesa za gradbene konstrukcije, kjer je poleg lokalnih klimatskih pogojev in arhitekturnih značilnosti zelo pomemben še izvor in poraba energije za transport.
Gradbena zakonodaja, podzakonski akti in pravilniki so daleč od tistega, kar bi si stroka in drugi uporabniki želeli, vendar tudi prehitre spremembe brez analize obstoječega stanja niso koristne. Na področju javnih gradenj bo potrebno v Sloveniji v kratkem marsikaj spremeniti in zelena naročila so priložnost, da začnemo z novo prakso ekonomične, kakovostne in okolju prijazne gradnje. Sodelovanje arhitekturne, gospodarske in inženirske zbornice ter obeh vodilnih gradbenih inštitutov pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor pri organizaciji konference in dogovorjenih nadaljnjih aktivnostih dokazuje skupno voljo za spremembe in prinaša neomejene razvojne in poslovne izzive za številna gradbena in projektivna podjetja.