Priročniki Publikacije

Disciplinski pravilnik

Na podlagi 137. člena Zakona o graditvi objektov ( ZGO-1, Ur.l. RS št. 110/2002) , 44. in 120. člena Statuta Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS št. 78/04), je Skupščina Inženirske zbornice Slovenije na svoji 25. redni seji dne 15.6.2010 sprejela naslednji

DISCIPLINSKI PRAVILNIK

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom se določajo dejanja, ki pomenijo disciplinske kršitve članov Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: članov zbornice), delovanje disciplinskih organov zbornice, disciplinski postopek in kazni za disciplinske prekrške.

2. člen

(1) Disciplinski organi so pri svojem delu neodvisni, samostojni in odločajo po veljavnem zakonu o graditvi objektov, kodeksu poklicne etike, tem pravilniku ter ob upoštevanju drugih splošnih aktov zbornice in ostalih predpisov.

(2) Disciplinski organi uporabljajo pri svojem delu smiselno tudi določila zakona o splošnem upravnem postopku, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.

3. člen

(1) Član zbornice je lahko disciplinsko odgovoren samo za tista dejanja, ki so kot disciplinske kršitve vnaprej določena, in je njegova odgovornost ugotovljena po postopku, ki ga določa ta pravilnik.

(2) Člana zbornice ni mogoče spoznati za disciplinsko odgovornega za dejanje, ki ni bilo takrat, ko je tako dejanje storil, določeno kot disciplinska kršitev.

4. člen

Disciplinski postopek teče v slovenskem jeziku. Vse vloge po tem pravilniku se podajajo v slovenskem jeziku.

5. člen

Disciplinski organi si morajo prizadevati, da se disciplinski postopek izvede brez zavlačevanja in da se onemogočijo kakršnekoli zlorabe pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku.

6. člen

Kršitelj ima pravico, da se brani sam ali s pomočjo pooblaščenca, ki si ga izbere sam.

Izraz kršitelj v tem pravilniku označuje osebo proti kateri se vodi predhodni postopek ali disciplinski postopek skladno s tem pravilnikom.

7. člen

V disciplinskem postopku imata kršitelj in disciplinski tožilec položaj enakopravnih strank.

8. člen

(1) Disciplinski tožilec mora navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje.

(2) Kršitelj ima pravico biti zaslišan, navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist.

9. člen

(1) Disciplinski organi morajo v disciplinskem postopku po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo pravilne in zakonite odločbe.

(2) Disciplinski organi morajo enako pazljivo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki kršitelja obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist.

(3) Disciplinski organi presojajo dokaze po prostem preudarku.

II. DISCIPLINSKE KRŠITVE

10. člen

Disciplinske kršitve člana zbornice so:

če s svojimi dejanji, opustitvami ali obnašanjem v poslovnem in javnem nastopanju krni ugled stroke ali podaja neresnične podatke ali se neprimerno ali žaljivo obnaša,

če ne dovoli strokovne presoje nad svojim delom s strani pooblaščene osebe oziroma organa,

če krši kodeks poklicne etike, pravila stroke, predpise (zakoni, tehnični in ostali predpisi in standardi) ali akte zbornice,

če kot pooblaščeni inženir izdela dokumentacijo v nasprotju s predpisi in pravili stroke,

če se ne izogiba konfliktu interesov,

če zlorabi zaupanje naročnika,

če naročnika zavaja,

če ne odstopi od dela, če nastopijo okoliščine, na katere ne more vplivati in bi zaradi njih naloge ne mogel opraviti uspešno in v skladu s svojo poklicno etiko,

če naročnika ne opozori na posledice, ki utegnejo nastopiti zaradi odstopanj od rešitev člana zbornice,

če ne omogoči ali ne dovoli pristojnim organom zbornice, da ugotovijo, ali in kako spoštuje načela kodeksa poklicne etike oziroma neupravičeno ne posreduje zahtevanih podatkov,

če svojo izkaznico ali žig, ki izkazuje, da je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, posodi ali da drugi osebi z namenom, da ta v javnosti nastopa kot pooblaščeni inženir,

če krši avtorske pravice ali pravice industrijske lastnine drugega člana zbornice ali tretjih oseb,

če uporablja žig člana zbornice v primerih, ko ni sam izdelal ali izvršil naročenega dela oziroma ni bil neposredno angažiran pri izdelavi;

če opravlja storitve na objektu, ki je v gradnji, za gradnjo pa ni bilo pridobljeno dokončno gradbeno dovoljenje, čeprav bi v skladu s predpisi moralo biti izdano,

če uporablja strokovne in izobrazbene nazive, do katerih ni upravičen,

če ne spoštuje zaupnosti informacij, ki jih je dobil od naročnika ali kot član raznih svetov in komisij,

če ne plača kazni in stroškov disciplinskega postopka, ki so mu bili izrečeni s pravnomočnim disciplinskim sklepom,

če ne plačuje oziroma neredno plačuje članarino ali druge prispevke zbornici,

če daje neresnična ali pristranska strokovna mnenja, analize ali izjave,

če ob predlogu za vpis v evidenco članov zbornice ali imenik pooblaščenih inženirjev ali za opravljanje strokovnega izpita uporabi prevaro ali nepravilne oziroma ponarejene listine oziroma dokazila,

če v času izbrisa iz imenika IZS ali medtem, ko mu mirujejo pravice, nastopi kot pooblaščeni inženir oz. uporablja žig in identifikacijsko številko,

če ponaredi potrdilo o strokovnem izpitu, žig ali identifikacijsko številko in jo uporablja,

če se ne ravna po pravnomočnem sklepu disciplinskega oz. ga ne izpolni,

če ponaredi javno listino z namenom , da bi se taka listina uporabila kot prava listina,

če izdela dokumentacijo ali opravlja druga dela ali storitve za katere ni pooblaščen,

če pri zaračunavanju storitev ne upošteva veljavnih meril za vrednotenje inženirskih storitev,

če stori dejanje nelojalne konkurence ali če je pravnomočno spoznan za storilca prekrška nelojalne konkurence ali če je s pravnomočno sodbo ugotovljena storitev dejanje nelojalne konkurence,

če neupravičeno ne izpolnjuje svoje dolžnosti v zvezi s svojo izvolitvijo v organe, delovna telesa ali strokovne skupine zbornice,

če kot udeleženec pri graditvi objektov, kot udeleženec pri izvajanju geodetskih storitev ali kot pooblaščeni inženir stori druga dejanja kršitve zakonov in podzakonskih aktov, ki urejajo področje dejavnosti pooblaščenih inženirjev, Statuta zbornice, Kodeksa poklicne etike, tega pravilnika in drugih aktov zbornice, zaradi katerih je bistveno prizadet ugled zbornice oziroma njenih članov ali je zaradi tega nastala ali neposredno grozila večja premoženjska ali nepremoženjska škoda zbornici, njenim članom ali uporabnikom storitev, ki jih nudijo člani zbornice, ali je bilo ogroženo oziroma bi lahko bilo bistveno moteno delovanje zbornice ali kako drugače oteženo poslovanje zbornice ali članov zbornice.

</typolist>

III. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST

11. člen

(odgovornost)

Član zbornice je odgovoren za kršitev, če je podana njegova krivda v obliki naklepa ali malomarnosti.

12. člen

(naklep)

Član zbornice naklepno krši svoje dolžnosti če se zaveda, da bo zaradi njegovega dejanja ali opustitve nastala škodljiva in kot taka prepovedana posledica ter tudi hoče, da ta posledica nastane oziroma kadar se zaveda, da zaradi njegovega dejanja ali opustitve lahko nastane prepovedana posledica, pa privolil v njen nastanek oz. je dopustil njen nastanek.

13. člen

(malomarnost)

Član zbornice krši svoje dolžnosti iz malomarnosti, če se ne zaveda, da zaradi njegovega dejanja ali opustitve prepovedana škodljiva posledica lahko nastopi, pa bi se glede na svoje osebne lastnosti, okoliščine v katerih je bilo dejanje storjeno in glede na svojo usposobljenost za opravljanje določenega dela moral zavedati, da prepovedana škodljiva posledica lahko nastopi oziroma če se je zavedal, da zaradi njegove storitve ali opustitve lahko nastane škodljiva (prepovedana) posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko preprečil ali da ne bo nastala.

14. člen

(storitev, opustitev, dopustitev)

(1 ) Kršitev obveznosti nastane s storitvijo, opustitvijo oziroma dopustitvijo.

(2) Kršitev obveznosti z opustitvijo nastane, če član zbornice ne opravi dejanja, ki ga je bil dolžan storiti.

(3) Kršitev obveznosti z dopustitvijo nastane s tem, da član zbornice ne stori ničesar, pa čeprav opazi oziroma bi moral opaziti, da nekdo stori neko dejanje ali opustitev, ki je določeno kot disciplinski prekršek s tem pravilnikom.

15. člen

(konkurenca odgovornosti)

Kazenska odgovornost ali odgovornost za prekršek ne izključuje odgovornosti za disciplinsko kršitev po tem pravilniku.

16. člen

(presumpcija nedolžnosti)

Dokler ni član zbornice s pravnomočnim sklepom spoznan, da je odgovoren za dejanje, ki pomeni disciplinsko kršitev velja, da ni kršil svoje obveznosti.

IV. DISCIPLINSKE SANKCIJE

17. člen

(disciplinske sankcije)

(1) Za storjene disciplinske kršitve se sme izreči članu zbornice ena od naslednjih disciplinskih sankcij:

opomin,

denarna kazen,

začasni izbris iz imenika IZS,

začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih.

</typolist>

(2) Disciplinske sankcije po tem členu se smejo izreči vsakemu članu zbornice ne glede na posebna pooblastila in odgovornosti oziroma funkcijo, ki jo ima ta član.

18. člen

(konkretizacija disciplinske sankcije)

(1) Za kršitve, navedene v tem pravilniku, sme disciplinski organ izreči katerokoli disciplinsko sankcijo navedeno v prejšnjem členu .

(2) Disciplinska sankcija začasnega izbrisa iz imenika IZS ali začasne prepovedi udeležbe na javnih natečajih se lahko izreče predvsem za tiste disciplinske kršitve, pri katerih je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje ljudi, ali varstvo okolja, ali je bila povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ali je bilo ogroženo ali bi lahko bilo bistveno moteno delovanje zbornice.

19. člen

(1) Opomin se izreče v pisni obliki.

(2) Denarna kazen se izreče ob upoštevanju vseh okoliščin primera v razponu od 500,00 EUR do 5.000,00 EUR. Sredstva, zbrana od denarnih kazni, se lahko uporabijo le za namene, kot jih določa zakon, statut zbornice in na njuni osnovi izdani podzakonski predpis in drugi akti.

(3) Višino denarne kazni, navedene v prejšnjem odstavku tega člena lahko upravni odbor zbornice s sklepom valorizira skladno z rastjo cen na drobno.

(4) Začasen izbris iz imenika IZS in začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih se lahko izreče za obdobje najmanj 6 mesecev in največ 5 let.

20. člen

(olajševalne in oteževalne okoliščine)

Pri izreku disciplinske sankcije se upošteva težo storjenega dejanja in stopnjo krivde kršitelja ter ostale okoliščine, ki vplivajo na izrek disciplinske sankcije (olajševalne in oteževalne okoliščine), zlasti pa:

nagibe, iz katerih je bila kršitev storjena,

stopnjo kršitve kodeksa poklicne etike,

okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena,

ali je bila kršitelju že kdaj prej izrečena katera izmed disciplinskih sankcij, določenih v tem pravilniku,

njegov odnos do posledic kršitve,

osebne in premoženjske razmere ter

druge okoliščine, ki se nanašajo na osebnost kršitelja.

</typolist>

21. člen

(izvršitev disciplinskih sankcij)

(1) Denarna kazen se izvrši tako, da se pravnomočni sklep disciplinske komisije posreduje službam zbornice, ki pozove kršitelja na plačilo denarne kazni v skladu s pravnomočnim sklepom. V primeru neplačila se denarna kazen prisilno izterja preko sodišča.

(2) Disciplinska sankcija začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih se izvrši tako, da se izrek pravnomočnega sklepa disciplinskega organa posreduje evidenčni službi zbornice.

(3) Disciplinska sankcija začasnega izbrisa iz imenika IZS se izvrši tako, da se pravnomočni sklep disciplinskega organa vroči kršitelju in posreduje evidenčni službi zbornice, ki izvede začasni izbris iz imenika IZS.

22. člen

(odložitev izvršitve disciplinske sankcije)

(1) Izvršitev disciplinskih sankcij razen sankcije opomina se lahko pogojno odloži za dobo, ki ne sme biti krajša od enega leta in ne daljša od petih let (preizkusna doba), če se v disciplinskem postopku ugotovi, da so za tako odložitev ukrepa podani utemeljeni razlogi.

(2)Pogojno odložena izvršitev disciplinske sankcije se lahko prekliče, če član zbornice v času preizkusne dobe stori disciplinsko kršitev.

V. DISCIPLINSKI ORGANI

23. člen

Disciplinski organi so:

disciplinski tožilec pri Inženirski zbornici Slovenije,

disciplinska komisija pri Inženirski zbornici Slovenije,

disciplinsko sodišče pri Inženirski zbornici Slovenije.

</typolist>

24. člen

(nezdružljivost funkcije)

Za disciplinskega tožilca, njegovega namestnika, člana disciplinske komisije in člana disciplinskega sodišča ne more biti izvoljena oseba, ki ji je bila pravnomočno izrečena disciplinska sankcija in izrečena disciplinska sankcija še ni izbrisana.

25. člen

Disciplinski tožilec, njegovi namestniki, predsednik in člani disciplinskih organov lahko zahtevajo svojo izločitev:

če so skupaj s kršiteljem zaposleni pri istem subjektu,

zaradi drugih utemeljenih razlogov, ki vplivajo na njihovo delo v disciplinskem postopku.

</typolist>

26. člen

(izločitev)

Disciplinski tožilec, njegov namestnik, predsednik ali član disciplinske komisije in predsednik ali član disciplinskega sodišča ne more sodelovati v disciplinskem postopku:

če je sam oškodovanec v zadevi, ki se obravnava,

če je s kršiteljem ali drugimi udeleženci v disciplinskem postopku v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena,

če je zoper njega podana prijava zaradi suma disciplinske kršitve oziroma vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka,

če mu je bila pravnomočno izrečena disciplinska sankcija v skladu s tem pravilnikom in izrečena disciplinska sankcija še ni izbrisana;

če v postopku sodeluje kot priča ali izvedenec,

če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.

</typolist>

27. člen

(prenehanje aktivnega delovanja)

(1) Takoj ko disciplinski tožilec, njegov namestnik, predsednik ali član disciplinske komisije in predsednik ali član disciplinskega sodišča izve za kakšen razlog za svojo izločitev, mora prenehati z delom v posamezni zadevi razen opravljati tista dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati in to sporočiti osebi, ki odloča o izločitvi.

(2) Izločitev lahko zahteva tudi kršitelj, vendar najkasneje v roku 3 dni potem, ko izve za imena oseb, ki sodelujejo v disciplinskem postopku. Zahteva mora biti obrazložena in podana pisno osebi, ki odloča o izločitvi.

28. člen

(odločitev o izločitvi)

(1) O zahtevi za izločitev disciplinskega tožilca, predsednika disciplinske komisije in predsednika disciplinskega sodišča odloči predsednik zbornice s sklepom.

(2) O zahtevi za izločitev namestnika disciplinskega tožilca odloči disciplinski tožilec s sklepom.

(3) O zahtevi za izločitev člana disciplinske komisije odloči predsednik disciplinske komisije s sklepom.

(4) O zahtevi za izločitev člana disciplinskega sodišča odloči predsednik disciplinskega sodišča s sklepom.

(5) S sklepom o izločitvi se določi tudi drugo osebo, ki bo nadomestila izločeno osebo.

(6) Proti sklepu o izločitvi ni pritožbe.

29. člen

(imuniteta)

Disciplinski tožilec in njegovi namestniki, predsednik in člani disciplinske komisije in predsednik in člani disciplinskega sodišča ne odgovarjajo za mnenja, ki so jih dali kot člani disciplinskih organov v disciplinskem postopku.

VI. DISCIPLINSKI TOŽILEC

30. člen

(splošno)

(1) Disciplinski tožilec pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljevanju disciplinski tožilec) je samostojni in neodvisni organ zbornice, ki zahteva uvedbo disciplinskega postopka in zastopa disciplinsko obtožbo pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem.

(2) Disciplinski tožilec ima namestnike, iz vsake matične sekcije po enega.

(3) Izven disciplinskega postopka disciplinski tožilec lahko v primeru, da ugotovi kršitve predpisov, vlaga prijave na pristojne organe zoper osebe, ki niso člani zbornice.

31. člen

(namestnik disciplinskega tožilca)

(1) V primeru, da disciplinski tožilec začasno zaradi odsotnosti in drugih podobnih razlogov ne more opravljati funkcije disciplinskega tožilca, imenuje za ta čas svojega namestnika.

(2) Namestnik nadomešča disciplinskega tožilca v času njegove odsotnosti.

(3) V primeru, da disciplinski tožilec ne more ali ne želi imenovati svojega namestnika, ga določijo izmed sebe namestniki disciplinskega tožilca z večino vseh glasov.

32. člen

(naloge tožilca)

(1) Glavna pravica in dolžnost disciplinskega tožilca je vodenje predhodnega disciplinskega postopka ter vložitev in zastopanje zahteve za uvedbo disciplinskega postopka pred disciplinskimi organi.

(2) Disciplinski tožilec je pristojen, da na lastno pobudo ali na podlagi prijave:

ukrene vse potrebno v zvezi z odkrivanjem kršitev in izsleditvijo kršiteljev ter za usmerjanje predhodnega disciplinskega postopka,

uvede predhodni disciplinski postopek,

vloži in zastopa zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka pred disciplinsko komisijo in

po lastnem preudarku vloži zoper odločitev disciplinske komisije pritožbo na disciplinsko sodišče in pred tem sodiščem zagovarja pritožbo.

</typolist>

(3) Na podlagi prijave, ki jo je vložil upravni odbor, komisija za vpis v imenik ali evidenčna služba iz razloga neplačevanja članarine ali drugih obveznosti do zbornice, je dolžan disciplinski tožilec takoj uvesti disciplinski postopek in vložiti zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.

33. člen

(strokovni sodelavec disciplinskega tožilca)

(1) Disciplinskemu tožilcu in njegovim namestnikom pri opravljanju njegovega dela po potrebi pomaga pravni strokovnjak oziroma pravnik, ki v funkciji strokovnega sodelavca disciplinskega tožilca slednjemu svetuje glede poteka disciplinskega postopka in pravilne uporabe določb tega pravilnika in ostalih predpisov.

(2) Strokovni sodelavec disciplinskega tožilca lahko sodeluje na obravnavah disciplinske komisije in disciplinskega sodišča.

VII. DISCIPLINSKA KOMISIJA

34. člen

(splošne določbe)

Disciplinska komisija pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: disciplinska komisija) je neodvisni in samostojni organ zbornice, ki kot prvostopenjski organ obravnava in odloča o disciplinski odgovornosti svojih članov v zadevah disciplinskih kršitev določenih v tem pravilniku .

35. člen

(sedež)

Sedež disciplinske komisije je na sedežu zbornice.

36. člen

(senat disciplinske komisije)

Predsednik disciplinskega komisije je lahko član senata disciplinske komisije brez omejitve.

37. člen

(obravnave)

Obravnave disciplinske komisije se vodijo praviloma v prostorih na sedežu zbornice.

38. člen

(izključitev javnosti)

Obravnave disciplinske komisije niso javne. Na obravnavah so prisotne le vabljene osebe.

39. člen

(sodelovanje strokovnega sodelavca)

Disciplinska komisija pri opravljanju svojega dela po potrebi pridobi mnenje pravnega strokovnjaka oziroma pravnika ali ga povabi, da slednji sodeluje pri delu disciplinske komisije v funkciji strokovnega sodelavca disciplinske komisije, ki pazi na pravilno vodenje postopka in pravilno uporabo procesnega ter materialnega prava.

VIII. DISCIPLINSKO SODIŠČE

40. člen

(splošno)

Disciplinsko sodišče pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: disciplinsko sodišče) je neodvisen in samostojen organ zbornice, ki kot drugostopenjski disciplinski organ odloča o pritožbah zoper disciplinske sklepe.

41. člen

(senat disciplinskega sodišča)

Predsednik disciplinskega sodišča je lahko član senata disciplinskega sodišča brez omejitve.

42. člen

(seje senata)

Disciplinsko sodišče odloča praviloma na sejah senata, izjemoma tudi na obravnavah.

43. člen

(mnenje zunanjega strokovnjaka in sodelovanje strokovnega sodelavca)

(1) Disciplinsko sodišče pri opravljanju svojega dela po potrebi pridobi mnenje pravnega strokovnjaka oziroma pravnika ali ga povabi, da slednji sodeluje pri delu disciplinske komisije v funkciji strokovnega sodelavca disciplinskega sodišča, ki pazi na pravilno vodenje postopka in pravilno uporabo procesnega ter materialnega prava.

(2) Disciplinsko sodišče lahko k svojemu delu povabi strokovnjaka inženirske ali druge stroke, ki kot izvedenec podaja mnenja.

IX. VLOGE IN PISANJA

44. člen

(1) Vloge se podajajo pisno.

(2) Vloge morajo biti razumljive ter obsegati vse potrebno, da jih je mogoče obravnavati.

45. člen

Vsak organ zbornice, ki prejme vlogo, ki po vsebini sodi v pristojnost disciplinskega organa, mora tako vlogo odstopiti pristojnemu disciplinskemu organu. Za takšno vlogo se šteje, da je pravočasno vložena, če je v predvidenem roku prispela k nepristojnemu organu.

X. VROČANJE

46. člen

(čas in kraj vročanja)

(1) Vroča se praviloma od 6. do 20. ure.

(2) Vroča se praviloma v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči pisanje.

47. člen

(način vročanja)

(1) Vse vloge, za katere je določeno, da jih je potrebno vročiti kršitelju osebno, se vročajo članom zbornice na zadnji znani naslov, ki je razviden iz imenika IZS.

(2) Osebno vročitev se opravi tako, da se članu zbornice vroči pisanje na njegovem delovnem mestu ali na naslovu bivališča proti podpisu na vročilnici ali originalu pisanja.

(3) Če osebne vročitve ni mogoče opraviti na delovnem mestu ali na naslovu bivališča, se lahko opravi tako, da se pisanje pošlje članu zbornice na naslov, določen v prvem odstavku tega člena, priporočeno s povratnico po pravilih upravnega postopka ali tako, da mu pisanje vroči pooblaščeni vročevalec.

48. člen

(vročanje pooblaščencu)

(1) Kadar ima kršitelj zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu. Če ima kršitelj več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.

(2) Vročitev odvetniku kot pooblaščencu se lahko opravi tudi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni.

49. člen

(nadomestna vročitev)

(1) Če kršitelj odkloni sprejem pošiljke namenjene za osebno vročitev, se mu pošiljka vroči po pravilih upravnega postopka.

(2) Če naslov kršitelja ni znan, se mu pošiljka vroči po pravilih upravnega postopka.

(3) Šteje se, da naslov kršitelja ni znan, kadar pošta vrne priporočeno pošiljko s povratnico z označbo, da naslovnik ni znan.

50. člen

(subsidiarna uporaba ZUP)

Smiselno se za primere vročitve, ki niso urejeni v tem pravilniku, vročitev opravi po pravilih upravnega postopka.

XI. ZASTARANJE

51. člen

(zastaranje)

(1) Pregon disciplinske kršitve ni več dovoljen, če je od storjene disciplinske kršitve preteklo več kot tri leta.

(2) Kadar ima disciplinska kršitev znake kaznivega dejanja, zastara uvedba disciplinskega postopka v rokih, določenih za pregon tega kaznivega dejanja.

(3) Izvršitev disciplinske sankcije ni mogoča, če je minilo 6 mesecev od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bila sankcija izrečena.

(4) Glede izterjava denarne kazni in stroškov postopka se upošteva splošni zastaralni rok petih let in druga določila Obligacijskega zakonika o zastaranju.

52. člen

(pretrganje zastaranja)

(1) Zastaranje pregona pretrga vsako procesno dejanje zoper kršitelja pred disciplinskimi organi.

(2) Zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa se pretrga z dejanji namenjenimi za izvršitev disciplinskega ukrepa.

(3) S pretrganjem zastaranja prične zastaralni rok teči znova.

(4) Pregon disciplinske kršitve in izvršitve disciplinskega ukrepa, razen v primeru izterjave denarne kazni in stroškov postopka, zastara v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona disciplinske kršitve oziroma za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.

XII. PREDHODNI POSTOPEK

53. člen

(predhodni postopek)

Predhodni postopek se prične, ko tožilec prejme prijavo suma disciplinske kršitve ali sam zazna tako kršitev.

54. člen

(prijava)

(1) Prijavo za uvedbo disciplinskega postopka lahko da vsakdo, ki zazna disciplinsko kršitev.

(2) Prijava se vloži pisno in mora praviloma obsegati:

priimek in ime kršitelja,

kraj, čas in opis kršitve,

dejstva in dokaze, s katerimi se utemeljuje prijava,

ime, priimek in naslov prijavitelja ter podpis.

</typolist>

55. člen

(preizkus prijave)

(1) Disciplinski tožilec po prejemu prijave ali ko sam zazna disciplinsko kršitev nemudoma začne s predhodnim postopkom in v njem oceni prijavo, po potrebi zasliši kršitelja, zbere listinske in druge dokaze ter izjave prič in opravi dejanja, potrebna za razjasnitev zadeve v tolikšni meri, da je omogočena sestava in vložitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka.

(2) Disciplinski tožilec ni dolžan obravnavati anonimnih prijav.

56. člen

(nepopolna prijava)

Če disciplinski tožilec pri preizkusu prijave ugotovi, da je nepopolna, pozove prijavitelja, da v določenem roku prijavo ustrezno dopolni.

57. člen

(zavrženje prijave)

(1) Disciplinski tožilec zavrže prijavo, če na podlagi opravljenega predhodnega postopka ugotovi:

da dejanje ni disciplinska kršitev po tem pravilniku,

da o kršitvi ni dokazov,

da je disciplinski pregon zastaran,

da so sicer podani znaki disciplinskega prekrška, vendar pa so posledice takega prekrška neznatne, ali pa jih sploh ni (dejanje majhnega pomena),

da prijavitelj v določenem roku ni dopolnil prijave in postopka zato ni mogoče uvesti.

</typolist>

(2) Če disciplinski tožilec prijavo zavrže, o tem pisno obvesti prijavitelja in dejstvo vpiše v evidenčno knjigo disciplinskih postopkov ter dokumentacijo arhivira.

58. člen

(zaključek predhodnega postopka)

(1) Predhodni postopek mora biti končan v šestih mesecih od prejema popolne prijave oziroma v šestih mesecih od dne, ko se je začel na podlagi lastne zaznave disciplinskega tožilca, da je podan sum o storitvi disciplinske kršitve.

(2) Predhodni disciplinski postopek se konča z zavrženjem prijave ali z vložitvijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka pri disciplinski komisiji.

(3) Disciplinski tožilec lahko pred vložitvijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka zahteva mnenje strokovnega sveta matične sekcije ali je bil v konkretnem primeru po oceni strokovnega sveta kršen kodeks poklicne etike in se po pridobitvi strokovnega mnenja odloči ali bo vložil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka ali prijavo zavrgel.

XII. DISCIPLINSKI POSTOPEK NA PRVI STOPNJI

59. člen

(pričetek disciplinskega postopka)

(1) Disciplinski postopek se prične z vložitvijo zahteve za uvedbe disciplinskega postopka.

60. člen

(zahteva za uvedbo disciplinskega postopka)

Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka obsega:

označba naslovnika,

ime in priimek kršitelja z osebnimi podatki in podatki o članstvu v zbornici,

opis dejanja, iz katerega izhajajo znaki disciplinske kršitve, čas in kraj kršitve in druge okoliščine, ki so potrebne, da se kršitev kar najbolj natančno označi,

označba disciplinske kršitve z navedbo določb pravilnika, ki naj se po predlogu disciplinskega tožilca uporabijo,

predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi, z navedbo prič in izvedencev,

kratka obrazložitev.

</typolist>

61. člen

Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka se vloži pri disciplinski komisiji v toliko izvodih, kolikor je kršiteljev in en izvod za disciplinsko komisijo.

62. člen

(umik zahteve za uvedbo disciplinskega postopka)

Disciplinski tožilec sme do konca obravnave spremeniti ali umakniti zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, kar lahko na obravnavi stori ustno, prej pa pisno.

63. člen

(preizkus zahteve)

(1) Predsednik disciplinske komisije mora prejeto zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka v sedmih dneh preizkusiti, ali obsega vse zahtevane podatke.

(2) Če zahteva za uvedbo disciplinskega postopka ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov, predsednik disciplinske komisije zahteva od disciplinskega tožilca, da v postavljenem roku zahtevo dopolni. Če disciplinski tožilec zahteve ne dopolni, predsednik disciplinske komisije s sklepom zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zavrže.

64. člen

(imenovanje senata disciplinske komisije)

(1) Po ugotovitvi, da je zahteva za uvedbo disciplinskega postopka popolna, predsednik disciplinske komisije imenuje senat, ki je pristojen za obravnavanje konkretne disciplinske zadeve.

(2) Predsednik senata pošlje zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka kršitelju s pozivom, da na zahtevo lahko pisno odgovori in predloži dokaze o svojih navedbah v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka. Po potrebi predsednik senata pozove kršitelja, da si v istem roku lahko ogleda dokumentacijo v disciplinskem spisu na sedežu zbornice.

65. člen

(razpis obravnave)

Po prejemu odgovora oziroma v roku 15 dni po izteku roka za odgovor, predsednik disciplinskega senata razpiše obravnavo.

66. člen

(vabljene osebe)

Na obravnavo se povabijo kršitelj in njegov pooblaščenec ter disciplinski tožilec in strokovni sodelavec disciplinskega tožilca. Prav tako se na glavno obravnavo povabijo priče in izvedenci, ki sta jih predlagala disciplinski tožilec v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka in kršitelj v odgovoru na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.

Vabilo je potrebno vročiti kršitelju ali njegovemu pooblaščencu osebno najkasneje 8 dni pred obravnavo.

67. člen

(vabilo)

(1) V vabilu mora biti naveden kraj, dan in ura obravnave ter zadeva, ki bo obravnavana.

(2) Vabilo, ki je poslano kršitelju, mora vsebovati opozorilo, da se bo obravnava opravila v njegovi odsotnosti, če bo neopravičeno odsoten.

(3) Opravičila in utemeljeni predlogi za preložitev obravnave morajo biti senatu disciplinske komisije predloženi najkasneje 8 dni pred obravnavo oz. v primeru okoliščin, ki so nastopile kasneje, najkasneje v roku 48 ur po njihovem nastopu.

68. člen

(vabljenje izvedenca)

V kolikor se za posamezna strokovna vprašanja angažira izvedenca ustrezne stroke, se izvedencu pošlje skupaj z vabilom tudi pisni material in potrebni dokumenti, oziroma se ga pozove k ogledu materiala in dokumentacije, obenem pa se mu postavi točno opredeljeno vprašanje, na katerega naj izvedenec odgovori oziroma poda svoje izvedensko mnenje.

69. člen

(obravnava)

Obravnavo vodi predsednik senata.

70. člen

(začetek obravnave)

Ob začetku obravnave predsednik senata naznani predmet obravnave in sestavo senata. Nato ugotovi, ali so prišli vsi, ki so bili povabljeni; če niso, se prepriča, ali so jim bila vabila vročena in so svoj izostanek opravičili.

71. člen

(neupravičena odsotnost kršitelja)

Če predsednik senata ugotovi, da se obravnave ni udeležil kršitelj, ki je bil pravilno vabljen, pa svojega izostanka ni opravičil ali njegov izostanek ni opravičljiv, lahko disciplinski senat sklene, da se glavna obravnava izvede v njegovi odsotnosti.

72. člen

(upravičena odsotnost kršitelja)

Za opravičljiv razlog odsotnosti se šteje bolezen kršitelja, ki jo izkaže z ustreznim zdravniškim potrdilom, smrt v ožji družini ali neodložljiv službeni opravek oziroma drug razlog, ki se senatu zdi sprejemljiv.

73. člen

(prisotnost tožilca in prič)

(1) Obravnava se lahko opravi tudi v odsotnosti disciplinskega tožilca.

(2) Udeležba prič in izvedencev v postopku je obvezna, če so člani zbornice.

74. člen

(zapisnik)

Na obravnavi se piše zapisnik, ki ga piše zapisnikar, katerega določi generalni sekretar zbornice.

75. člen

(vsebina zapisnika)

(1) V uvodu zapisnika se mora navesti organ, pred katerim se opravlja glavna obravnava, kraj in čas zasedanja, ime in priimek predsednika senata, članov senata, disciplinskega tožilca, kršitelja in njegovega pooblaščenca ter kršitev, ki je predmet obravnavanja.

(2) V zapisnik o poteku glavne obravnave se po presoji predsednika senata vpišejo pomembne izjave strank, po potrebi tudi bistveni elementi izpovedi kršitelja, prič in izvedencev in sicer tako, da predsednik senata pove, katere izjave se zapišejo v zapisnik ali kateri dokumenti se navajajo, strokovni sodelavec pa te izjave narekuje na zapisnik oziroma po potrebi prebere dokumente.

76. člen

(zapisnik o glavni obravnavi in posvetovalni zapisnik)

(1) Zapisnik o poteku glavne obravnave podpišejo predsednik senata in zapisnikar, razen tistega dela zapisnika, v katerem je navedena odločitev senata disciplinske komisije in razlogi za to odločitev (posvetovalni zapisnik). Ta del zapisnika podpišejo samo člani disciplinskega senata in se vloži v ovojnico, ki se jo zapečati.

(2) Stranke v postopku imajo pravico pregledati končni zapisnik in njegove priloge, razen posvetovalnega zapisnika. Stranke lahko podajo pripombe na vsebino zapisnika predenj ga podpišejo in predenj se senat umakne na posvetovanje.

77. člen

(začetek obravnave)

(1) Po ugotovitvi kršiteljeve istovetnosti se obravnava nadaljuje s tem, da disciplinski tožilec prebere zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka. V primeru odsotnosti disciplinskega tožilca jo prebere predsednik senata.

(2) Disciplinski tožilec lahko ves čas obravnave umakne ali spremeni zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.

78. člen

(zagovor kršitelja)

Po prebrani zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka predsednik senata pozove kršitelja, da poda svoj zagovor. Kršiteljev zagovor je praviloma usten, lahko pa ga poda tudi pisno. Kršitelj lahko predloži pisne dokaze ali predlaga zaslišanje novih prič ali izvedencev.

79. člen

(dokazni postopek)

(1) Senat disciplinske komisije na obravnavi izvaja dokazni postopek in pri tem pregleduje listinske dokaze in zaslišuje priče ter izvedence.

(2) O izvedbi dokazov odloča senat disciplinske komisije s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.

80. člen

(preložitev obravnave)

(1) Če je potrebno pridobiti nove dokaze ali izvedensko mnenje, predsednik senata preloži obravnavo.

81. člen

(kontradiktornost postopka)

Predsednik senata skrbi, da se na obravnavi izvedejo vsi potrebni dokazi. Pričam in izvedencem lahko postavljajo vprašanja člani disciplinskega senata, disciplinski tožilec in kršitelj. Predsednik senata lahko na obravnavi tudi sooči priče in kršitelja. Predsednik senata lahko zahteva od izvedenca, da dopolni izvedensko mnenje in mu pove, v čem izvedensko mnenje ni bilo zadostno.

82. člen

(beseda strank)

(1) Po izvedenem dokaznem postopku da predsednik senata besedo disciplinskemu tožilcu, da se dokončno izjavi o svoji zahtevi in predlaga disciplinsko sankcijo.

(2) Zadnjo besedo ima kršitelj, ki ima možnost še enkrat povzeti svoj zagovor in pri tem odgovoriti na navedbe disciplinskega tožilca.

83. člen

(glasovanje in disciplinski sklep)

(1) Predsednik senata po zadnji besedi kršitelja zaključi obravnavo.

(2) Odločanje senata je tajno in se izvede z glasovanjem.

(3) Senat sprejema odločitve z večino glasov. Član senata se ne more vzdržati glasovanja.

84. člen

(odločitev disciplinske komisije)

Senat s sklepom spozna kršitelja za krivega ali pa ga oprosti.

85. člen

(oprostitev)

Disciplinski senat kršitelja oprosti očitanih kršitev:

če dejanje, za katero je obtožen, ni disciplinska kršitev po tem pravilniku,

če ni dokazano, da je kršitelj storil očitano mu dejanje,

če je disciplinski tožilec med postopkom umaknil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.

</typolist>

86. člen

(pisni odpravek sklepa)

(1) Najkasneje v 15 dneh po končani obravnavi predsednik disciplinskega senata izda pisni odpravek sklepa, ki mora vsebovati:

imena članov senata, ki so odločali v zadevi,

osebne podatke kršitelja,

kraj in čas obravnave,

opis kršitve z navedbo določbe tega pravilnika, ki jo opredeljuje,

izrečeno disciplinsko sankcijo,

odločitev o stroških disciplinskega postopka,

obrazložitev,

pravni pouk.

</typolist>

(2) Pisni odpravek sklepa podpiše predsednik senata disciplinske komisije.

87. člen

(vročitev pisnega odpravka sklepa)

(1) Pisni odpravek sklepa se vroči:

kršitelju osebno oziroma njegovemu pooblaščencu,

disciplinskemu tožilcu,

predsedniku disciplinske komisije,

strokovni službi, pristojni za vodenje knjige evidenc v disciplinskih postopkih,

po pravnomočnosti sklepa službam zbornice pristojnim za izvršitev sklepa.

</typolist>

(2) Pisni odpravek sklepa se vloži v disciplinski spis, ki se ga odda v arhiv strokovne službe zbornice.

88. člen

(prekinitev postopka)

(1) Če kršitelj med postopkom zboli, se postopek za čas njegove bolezni prekine in po končanem zdravljenju nadaljuje.

(2) Če zoper kršitelja istočasno teče postopek pred državnimi organi pregona, se disciplinski postopek lahko prekine za čas, dokler traja postopek pred navedenimi organi.

(3) V času, ko je postopek prekinjen, zastaranje ne teče in prične znova teči potem, ko se postopek nadaljuje.

89. člen

(ustavitev disciplinskega postopka)

(1) Če kršitelj med postopkom umre ali trajno duševno zboli, se postopek s sklepom ustavi.

90. člen

(stroški postopka)

Stroški postopka so izdatki, ki so bili potrebni za izvedbo disciplinskega postopka po tem pravilniku in obsegajo stroške dela disciplinskega tožilca, disciplinskega senata in senata disciplinskega sodišča ter ostale stroške določene s tem pravilnikom. Stroški se določijo kot povprečnina in sicer:

stroški predhodnega postopka v pavšalni višini 100 EUR;

stroški vsake obravnave pred kolektivnim disciplinskim organom v višini 350 EUR;

stroški evidenčne službe in ostali administrativni stroški 50 EUR;

stroški izvedencev po tarifi, ki ureja področje njihovega delovanja,

stroški prič v višini dejanskih stroškov ( prevoz, stroški odsotnosti iz dela).

</typolist>

91. člen

(plačilo stroškov)

(1) Stroške disciplinskega postopka mora plačati kršitelj, če je spoznan za krivega očitane mu kršitve, v višini ki jo odmeri v skladu s tem pravilnikom disciplinski organ s sklepom. Kršitelj mora stroške disciplinskega postopka plačati v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo odločeno o stroških.

(2) Stroške disciplinskega postopka evidentira evidenčna služba zbornice v poslovnih knjigah zbornice in se v primeru neplačila prisilno izterjajo.

(3) V primeru oprostitve ali ustavitve postopka nosi stroške disciplinskega postopka zbornica.

92. člen

(povračilo stroškov izvedencem in pričam)

(1) Priče in izvedenci so upravičeni do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo zaradi postopka pred disciplinsko komisijo. Izvedenci imajo pravico do nagrade za svoje delo v skladu s tarifo, ki ureja področje njihovega delovanja.

(2) Do povračila utemeljenih stroškov udeležbe v postopku ima pravico tudi kršitelj, če je oproščen obtožbe oziroma je zoper njega postopek ustavljen.

93. člen

(oškodovanec)

(1) Oškodovanec ni stranka v disciplinskem postopku.

(2) Disciplinskega postopka se lahko udeležuje le v primeru, da je vabljen s strani pristojnega organa.

XIII. DISCIPLINSKI POSTOPEK NA DRUGI STOPNJI

94. člen

(pritožba)

(1) Zoper sklep senata disciplinske komisije se smejo upravičenci pritožiti najkasneje v petnajstih dneh od vročitve pismenega odpravka disciplinskega sklepa.

(2) Pravico do pritožbe imajo kršitelj, njegov pooblaščenec in disciplinski tožilec.

(3) Pravočasna pritožba upravičenca zadrži izvršitev sklepa senata disciplinske komisije.

95. člen

(vsebina pritožbe)

(1) Pritožba se sme podati le pisno.

(2) Pritožba mora obsegati:

navedbo disciplinskega sklepa, zoper katerega se podaja pritožba,

razlog za izpodbijanje,

obrazložitev pritožbe,

predlog, da se izpodbijani sklep popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni,

na koncu podpis osebe, ki se pritožuje.

</typolist>

96. člen

(razlogi, zaradi katerih se sme disciplinski sklep izpodbijati)

Sklep disciplinske komisije se sme izpodbijati:

zaradi bistvene kršitve določb disciplinskega postopka,

zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja,

zaradi zmotne uporabe materialnih določb disciplinskega pravilnika ali kakšnega drugega materialnega predpisa,

zaradi izreka o disciplinski sankciji.

</typolist>

97. člen

(začetek postopka na drugi stopnji)

(1) Postopek pred disciplinskim sodiščem se prične z vložitvijo pritožbe zoper sklep senata disciplinske komisije.

(2) Pritožbo se poda pri disciplinski komisiji, ki je izdala disciplinski sklep na prvi stopnji, v zadostnem številu izvodov za disciplinsko sodišče, disciplinskega tožilca ter kršitelja.

(3) Prepozno in nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata disciplinske komisije.

98. člen

(vročitev pritožbe)

Izvod pritožbe vroči predsednik senata disciplinske komisije kršitelju oziroma disciplinskemu tožilcu, ki smeta v osmih dneh po njenem prejemu podati odgovor na pritožbo. Pritožbo in odgovor na pritožbo z vsemi listinami v spisu predloži predsednik senata disciplinske komisije disciplinskemu sodišču.

99. člen

(imenovanje senata disciplinskega sodišča)

Ko dobi predsednik disciplinskega sodišča spise s pritožbo, imenuje senat, ki bo zadevo obravnaval.

100. člen

(seja)

(1) Predsednik senata razpiše sejo.

(2) Sejo vodi predsednik senata.

(3) Seja senata se začne s poročilom člana, ki ga določi predsednik senata. Član senata – poročevalec poda poročilo o predmetni zadevi.

(4) Če senat ugotovi, da je stvar dovolj jasna in zrela za odločitev, odloči o pritožbi s sklepom.

101. člen

(obravnava)

Če senat ugotovi, da je potrebno zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitvi dejanskega stanja izvesti nove dokaze ali ponoviti že izvedene in če so podani opravičeni razlogi, da se zadeva ne vrne disciplinski komisiji v novo obravnavo, razpiše obravnavo.

102. člen

(vabljeni na obravnavo)

(1) Na obravnavo pred sko sodišče sklene, da jih je potrebno zaslišati.

(2) Če predsednik senata ugotovi, da se obravnave ni udeležila stranka, ki je bila pravilno vabljena, pa svojega izostanka ni opravičila ali njen izostanek ni opravičljiv, lahko senat disciplinskega sodišča sklene, da se obravnava izvede v odsotnosti pravilno vabljenega.

103. člen

(upravičena odsotnost)

(1) Za opravičljiv razlog odsotnosti se šteje bolezen, ki jo izkaže z ustreznim zdravniškim potrdilom, smrt v ožji družini ali neodložljiv službeni opravek oziroma drug razlog, ki se senatu zdi sprejemljiv.

(2) Obravnava ni možna, če je odsoten član senata. V takem primeru se obravnava preloži.

104. člen

(smiselna uporaba določb tega pravilnika)

Če ni drugače določeno, se določbe o obravnavi pred disciplinsko komisijo smiselno uporabljajo tudi v postopku pred disciplinskim sodiščem.

105. člen

(odločanje senata disciplinskega sodišča)

(1) Ko predsednik senata zaključi sejo senata oziroma obravnavo, senat preide na odločanje.

(2) Odločanje senata je tajno in se izvede z glasovanjem.

(3) Senat sprejema odločitve z večino glasov. Član senata se ne more vzdržati glasovanja.

106. člen

(odločitev o pritožbi)

Senat lahko pritožbo:

zavrže kot prepozno ali nedovoljeno,

zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep disciplinske komisije,

sklep disciplinske komisije razveljavi in vrne zadevo disciplinski komisiji v novo obravnavo,

sklep disciplinske komisije razveljavi in spremeni sklep disciplinske komisije.

</typolist>

107. člen

(glasovalni zapisnik)

O glasovanju se piše posebni zapisnik, ki se ga vloži v ovojnico in se jo zapečati.

108. člen

(pisni odpravek sklepa)

(1) Najkasneje v 15 dneh po končani seji oziroma obravnavi, predsednik senata izda pisni odpravek sklepa, ki vsebuje:

imena članov senata, ki so odločali v zadevi,

kraj in čas obravnave,

odločitev o pritožbi,

odločitev o stroških disciplinskega postopka,

obrazložitev,

pravni pouk.

</typolist>

(2) Pisni odpravek sklepa podpiše predsednik senata.

109. člen

(vročitev pisnega odpravka)

(1) Pisni odpravek sklepa se vroči:

kršitelju osebno oziroma njegovemu pooblaščencu,

disciplinskemu tožilcu,

predsedniku disciplinske komisije,

predsedniku disciplinskega sodišča,

strokovni službi, pristojni za vodenje knjige evidenc v disciplinskih postopkih,

službam zbornice pristojnim za izvršitev sklepa ( po pravnomočnosti).

</typolist>

(2) Pisni odpravek sklepa se vloži v disciplinski spis, ki se ga odda v arhiv strokovne službe zbornice .

XIV. OBNOVA POSTOPKA

110. člen

(razlogi za obnovo)

(1) Pravnomočno končan disciplinski postopek je možno obnoviti najkasneje v petih letih od storitve očitanega dejanja in tridesetih dneh od takrat, ko je kršitelj zvedel za enega od razlogov, navedenih v nadaljevanju in sicer samo v korist kršitelja.

(2) Postopek se obnovi:

če se dokaže, da je do izreka disciplinskega ukrepa prišlo zaradi krive izpovedi priče, izvedenca ali na podlagi lažnih podatkov ali neresnične ali ponarejene listine,

če kršitelj izve za nova dejstva in nove dokaze, ki jih brez svoje krivde ni mogel prej predložiti, bi pa obravnava teh dejstev in dokazov bistveno vplivala na izrek, disciplinske sankcije v njegovo korist;

če je bila zaradi iste kršitve že izrečena disciplinska sankcija pred disciplinsko komisijo.

</typolist>

111. člen

(vložniki zahteve za obnovo)

Obnovo disciplinskega postopka smejo zahtevati kršitelj, njegov pooblaščenec in disciplinski tožilec.

112. člen

(odločanje o zahtevi za obnovo)

Zahteva za obnovo postopka se obravnava pred disciplinskim sodiščem, vendar pri odločanju ne sme sodelovati član, ki je sodeloval v prvotnem postopku.

XV. EVIDENCA DISCIPLINSKIH POSTOPKOV

130. člen

(evidenčna knjiga)

(1) Strokovna služba zbornice vodi za disciplinske organe evidenco o vodenih disciplinskih zadevah, tako imenovano Evidenčno knjigo disciplinskih postopkov, ki se lahko vodi tudi v elektronski obliki, iz katere mora biti razvidno:

dan vložitve vloge,

predmet vloge,

vložnik in naslovnik vloge,

potek obravnave zadeve,

končna rešitev zadeve, ločeno po rubrikah »postopek pred disciplinskim tožilcem«, »postopek pred disciplinsko komisijo«, »postopek pred disciplinskim sodiščem «, »postopek pred rednim sodiščem.«

</typolist>

(2) Strokovna služba zbornice za disciplinske organe vodi celoten arhiv obravnavanih disciplinskih zadev po pravilih, kot veljajo za vodenje druge poslovne dokumentacije zbornice.

XVI. KONČNE DOLOČBE

131. člen

(hramba disciplinskih spisov)

Končani disciplinski spisi se vlagajo v arhiv zbornice in se hranijo 10 (deset) let od zadnjega ravnanja disciplinskega organa.

132. člen

(prehodna določba)

(1) Za kršitve, ki so bile storjene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se v celoti uporabljajo določbe Disciplinskega pravilnika z dne 15.04.2005 in Spremembami in dopolnitvami z dne 30.06.2008 in se vodi postopke tudi v nadaljevanju skladno z določili Disciplinskega pravilnika z dne 15.04.2005 in Spremembami in dopolnitvami z dne 30.06.2008.

(2) Postopki začeti do uveljavitve tega pravilnika se dokončajo po Disciplinskem pravilniku z dne 15.04.2005 in Spremembami in dopolnitvami z dne 30.06.2008.

133. člen

(veljavnost pravilnika)

Z veljavnostjo tega pravilnika preneha veljati Disciplinski pravilnik z dne 15.04.2005 in Spremembe in dopolnitve Disciplinskega pravilnika z dne 30.06.2008.

134. člen

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu zbornice.

Inženirska zbornica Slovenije

predsednik

mag. Črtomir Remec