Priročniki Publikacije  

Na podlagi 115. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS št. 102/2004, 14/2005, 92/2005, 93/2005, 111/2005, 120/2006, 126/2007, 57/2009, 108/2009), 18. člena Statuta Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS št.:78/2004) in upoštevaje 6. člen Kodeksa vedenja evropskih pooblaščenih inženirjev, sprejet na generalni skupščini članov ECEC dne 3.10.2008, ter 6. člen Etičnega kodeksa evropskih pooblaščenih inženirjev geodezije, sprejetem na generalni skupščini članov CLGE dne 12.9.2009 je Skupščina Inženirske zbornice Slovenije, na svoji 25. redni seji dne 15.6.2010 sprejela

 

KODEKS POKLICNE ETIKE ČLANOV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

 

 

Preambula

 

Inženirji skrbijo za kvaliteto življenja in varujejo tako javni interes, kot tudi interes posameznika. Inženirji nosijo odgovornost za delovanje različnih vsakodnevnih procesov od enostavnih do zapletenih.

 

S svojimi visoko strokovnimi storitvami in znanjem prispevajo k splošni blaginji, varstvu okolja, tehničnemu napredku in trajnostnemu razvoju ter s tem k izboljšanju življenjskih pogojev za sedanje in prihodnje generacije. Inženirji so promotorji tehnične kulture in napredka.

 

Znanje in izkušnje, skupaj z visokim standardom etičnih in moralnih norm, zagotavljajo najvišjo raven kvalitete storitev inženirjev. Navedeno zagotavljajo tudi veljavni predpisi, ki zavezujejo člane Inženirske zbornice Slovenije in še posebej njihova disciplinska odgovornost.

 

1. člen

 

Uvod

 

Namen kodeksa poklicne etike je zagotoviti najvišji standard profesionalnega vedenja med inženirji, ki so člani Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju inženirji). Inženirji so ga dolžni spoštovati, kadar opravljajo svoje storitve, in sicer ne glede na to ali jih zagotavljajo začasno ali trajno.

 

 

2. člen

 

Splošna načela

 

Inženirji morajo spoštovati in pravilno uporabljati veljavno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Evropske unije, veljavne predpise, tehnična pravila, veljavne in splošno sprejete standarde, norme in pravila stroke po katerih se ravnajo pri opravljanju svojega poklica in pri storitvah, ki so jim zaupane.

 

Inženirji so osebno odgovorni za svoje delo.

 

Inženirji se zavedajo svoje odgovornosti do javnosti in do okolja.

 

Inženirji morajo izpolnjevati svoje obveznosti s skrbnostjo in prizadevnostjo. Spremljati morajo razvoj, ob upoštevanju ekonomskih načel v celoti upoštevati tehnične izboljšave na svojem strokovnem področju in le te vključiti v svoje strokovno delovanje.

 

Inženirji so nosilci inovativnosti in novih rešitev ter metod. Inženirji lahko opravljajo le tiste storitve za katere imajo ustrezno izobrazbo in ustrezna pooblastila.

 

 

3. člen

 

Odnos do strank

 

Inženir naj se zaveda, da je zaupanje stranke osnovno vodilo, ki ga mora upoštevati in ga ne sme omajati.

 

Inženirji so dolžni spoštovati in zagotavljati tajnost podatkov, ki jih pridobijo tekom opravljanja svojih storitev. Njihova dolžnost je, da zaupane podatke in podatke o strankah ne razkrivajo tretjim osebam, razen v zakonsko določenih primerih ali s predhodnim pristankom stranke. Dolžnost varovanja tajnosti podatkov velja tudi za sodelavce in partnerje s katerimi sodelujejo.

 

Inženirji so dolžni zagotoviti, da z ustreznim znanjem in sposobnostjo razpolagajo tudi njihovi sodelavci, ki učinkovito in uspešno opravljajo posamezne naloge, ki so jim odrejene. V tem primeru so inženirji tudi dolžni zagovoriti ustrezen nadzor.

 

Inženirji ne smejo zase ali za druge osebne sprejeti nobene posredne ali neposredne nagrade s strani tretjega, če bi s tem lahko ogrozili svoje obveznosti pri zaščiti interesov strank.

 

Stranka je upravičena do neodvisne in objektivne ocene stanja in da svoje odločitve sprejema brez zunanjih pritiskov in brez konflikta interesov.

 

Inženirji so dolžni na poziv svoje stranke obvestiti o svojem zavarovanju za primeru škodnega dogodka, ki bi nastala zaradi napak ali opustitev pri opravljanju inženirskih storitev.

 

Oglaševanje je pomemben način obveščanja strank in zato ne sme biti zavajajoče.

 

Inženirji so dolžni določiti oziroma so dolžni omogočiti, da se čim bolj jasno, natančno in popolno določijo njihove storitve, pogoji in plačilo zanje. Strankam morajo zagotoviti pregleden in jasen način zaračunavanja storitev, ki je skladen z veljavnimi merili za vrednotenje inženirskih storitev, vse z namenom, da se zagotovijo vse potrebne informacije in da se onemogoči nelojalna konkurenca.

 

 

4. člen

 

Odnos do stanovskih kolegov

 

Inženirji naj v vzajemnih odnosih krepijo kolegialnost, lojalnost in poštenost, s čimer potrjujejo skupno kulturo in strokovno identiteto na vseh področjih na katerih delujejo.

 

Inženir ne sme prevzeti naloge, ki jo opravlja drug inženir, razen v primeru da je bila pogodba med tem drugim inženirjem in stranko odpovedana ali prekinjena.

 

Inženirji spoštujejo avtorske in druge sorodne pravice drugih.

 

 

5. člen

 

Odnos do zbornice

 

Inženirji so dolžni pri svojem delovanju spoštovati akte zbornice in sklepe njenih organov.

 

 

6. člen

 

Strokovna usposobljenost in razvoj

 

Inženirji so dolžni stalno izpopolnjevati svoje strokovno znanje in se izobraževati ter na ta način zagotoviti ustrezno znanje in sposobnost za prihodnost, ki prinaša nove tehnologije in metode.

 

Inženirji s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pomagajo mlajšim stanovskim kolegom in jim na ta način pomagajo k profesionalnemu razvoju.

 

 

7. člen

 

Nadzor in izvajanje Kodeksa

 

Kršitev določb tega Kodeksa predstavlja disciplinsko kršitev za katerega lahko inženirji odgovarjajo skladno z disciplinskim pravilnikom Inženirske zbornice Slovenije.

 

Veljavnost Kodeksa

 

Z veljavnostjo tega Kodeksa preneha veljati Etični kodeks članov IZS z dne 12.9.1997.

 

Ta Kodeks začne veljati osmi dan po objavi Disciplinskega pravilnika IZS, sprejetega na skupščini IZS 15.6.2010, v uradnem glasilu zbornice.

 

 

Inženirska zbornica Slovenije

predsednik

mag. Črtomir Remec