Priročniki Publikacije  

ČAS JE ZA IZBOLJŠANJE PROSTORSKE IN GRADBENE ZAKONODAJE

Generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije

mag. Barbara Škraba Flis

 

V zadnjih nekaj letih je postala situacija na področju urejanja prostora in graditve objektov nevzdržna. Prostorski akti so zastareli in ne ustrezajo današnjim potrebam in možnostim, njihovo spreminjanje traja predolgo. Zaradi nakopičenih problemov na področju prostora se že nekaj časa ustavljajo tudi aktivnosti na področju graditve. Zaradi slabega prostorskega načrtovanja, vmešavanja dnevne politike v polje urejanja prostora in ob pretirani zaščitniški vlogi posameznih nosilcev urejanja prostora so močno otežene ali celo onemogočene izvedbe investicij in odgnani še tisti redki voljni investitorji, ki so še posebej v času gospodarske krize, zelo zaželeni.

 

V javnosti odmevajo primeri slabo vodenih javnih investicij, ki so med drugim odraz nezadostno usposobljenih javnih investitorjev ter pomanjkljive in neustrezne gradbene zakonodaje, ki je s ciljem pretiranega poenostavljanja v luči odprave administrativnih ovir, namerno spregledala zakonitosti, ki veljajo pri graditvi, in postopek graditve iz tehnično tehnološkega dejanja spremenila v zgolj upravno (administrativno) dejanje brez tehnične vsebine, ki investitorjem kot tako predstavlja le še administrativno oviro na poti do uresničitve njihove zamisli. Njegove prave vrednosti se do trenutka, ko nastopijo težave pri gradnji ali uporabi, ki jih je potrebno odpraviti, ne zaveda (skoraj) nihče več.

 

Poleg zaznanih težav pri javnih investicijah, so nepremišljene in nepreizkušene rešitve, vnesene v zakon o graditvi objektov v zadnjih letih, prinesle obilo težav tudi na področju zasebnih gradenj.

 

S tako priljubljenimi parcialnimi rešitvami zakonodaje, ki rešujejo le posamezne konkretne primere, je potrebno takoj prenehati. O celotni problematiki urejanja prostora in graditve objektov je potrebno razmišljati kompleksno in usklajeno, v multidisciplinarni diskusiji, v kateri morajo sodelovati vsi tangirani deležniki skupaj. Na področju prostorske zakonodaje so po našem mnenju potrebne korenite spremembe, ki jih lahko dosežemo le s spremembo zakona.

 

Na področju gradbene zakonodaje, bi bila sprememba zakona sicer dobrodošla, ni pa tako nujna, saj je zadovoljive rezultate, ki bi vodili k odpravi slabih praks in povečanju kakovosti graditve nasploh, mogoče doseči že s popravki najbolj spornih določil v zakonu in podzakonskih aktih.

 

Zakonodaja s področja prostora in graditve objektov mora biti taka, da nasprotja med javnimi in zasebnimi interesi, ki se srečujejo tako pri javnih kot zasebnih investicijah, ureja na način, ki čim manj moti potek umestitve in graditve objektov, ki je že sam po sebi zapleten, dolgotrajen in drag. Predpisi o graditvi so lahko učinkoviti le, če so administrativni postopki podrejeni in usklajeni s postopki graditve objektov. Do neupoštevanja predpisov prihaja največkrat prav zato, ker administrativni postopki niso usklajeni z zakonitostmi pri graditvi. Te so se razvijale, odkar človek z gradnjo spreminja okolje. Zato težnje, da bi administrativni postopki prevladali nad njimi, nikoli niso bile uspešne.

 

Na zbornici smo pripravili predlog nujnih sprememb prostorske zakonodaje, popravkov določb zakona o graditvi objektov in podzakonskih aktov z utemeljitvami. Menimo, da so predlogi vsebinsko in sistemsko dobro utemeljeni, zato pričakujemo, da jih bo MOP prevzel in čim prej uveljavil.