Priročniki Publikacije  

NE DOVOLITE, DA JAVNI RAZPIS PADE ZARADI PROJEKTANTSKEGA POPISA

Popis materiala in opreme kot tehnična specifikacija pri javnih naročilih

 

Mitja Lenassi, univ. dipl. inž. str.

Predsednik strokovnega sveta Matične sekcije strojnih inženirjev

 

Splošna pravila priprave projektantskega popisa

 

Skozi načrtovanje je v obveznosti in odgovornosti projektanta tudi izdelava popisov materiala in opreme. Te mora projektant izdelati še posebno skrbno, ker napake, dvoumnosti in/ali nasprotujoče si zahteve v njih predstavljajo osnovo za pravne spore, saj je odpravljanje napak v fazi izvajanja največkrat drago. Zato je izredno pomembno, da so popisi pazljivo urejeni in pregledani z namenom preprečitve manjka potrebnega materiala in/ali preprečitve navedbe neustreznega materiala, da ni popis v nasprotju z risbami, in/ ali da ni celo zgrešena katera od bistvenih zahtev objekta. Zaradi pomembnosti popisa je torej priporočljivo, da ga pripravi tisti inženir, ki je tesno povezan s projektnimi podrobnostmi. Skozi popis projektant izbere in natančno opiše material in opremo, pri čemer se lahko odloči za tri možnosti:

• z navedbo proizvajalca in tipa;
• z navedbo tehničnih lastnosti;
• združeno, z navedbo tehničnih lastnosti ter proizvajalca in tipa.

 

Najlažje je projektantu v popisih samo navesti proizvajalca ter tip materiala in opreme, vendar je to redko sprejemljivo za njegovega naročnika. Izjemo predstavljajo naročniki, ki imajo skozi ponavljajoče se objekte ustaljene tehnične rešitve ter glede materiala in opreme pripravljene svoje notranje standarde, ob tem pa tudi dogovorjene cene za nabavo in tudi kasnejše vzdrževanje.

 

V primeru, da se projektant odloči urediti popis samo z navedbo tehničnih lastnosti, mora ob tem pripraviti še merila za presojanje ustreznosti ter zanje odgovarjati, skozi popis pa tudi zahtevati predložitev tehničnih predlogov in postavitvenih risb, ki so potrebne za dokazovanje ustreznosti in za potrjevanje. V ta namen je priporočljivo, da si projektant pripravi splošne obrazce. Najprimernejša merila za presojanje ustreznosti vsekakor predstavljajo standardi, smernice, tehnična soglasja in podobno. Sklicevanja nanje morajo biti pazljivo določena in pregledana tudi iz zornega kota leta izdaje, saj lahko določeni soglasodajalci zahtevajo izvedbo po kateri od prejšnjih njihovih izdaj1. Zgolj golo navajanje standardov in smernic brez navedbe na kaj se sklicevanje nanaša velja za neustrezno.

 

Če se projektant odloči za pripravo združene različice, to je z navedbo tehničnih lastnosti ter tudi proizvajalca in tipa, je pomembno, da material in oprema dejansko izpolnjujeta z njegove strani predpisane tehnične lastnosti. Slednje vsekakor vključuje preučevanje proizvajalčevih tehničnih podatkov in opisov, pregledovanje njegovih sklicevanj, preverjanje in navajanje izdanih potrdil glede tehničnih lastnosti in učinkovitosti, raziskovanje in tehtanje proizvajalčevih in/ali prodajalčevih trditev in v izjemnih primerih tudi pridobitev neodvisnega strokovnega mnenja. Vse našteto mora projektant opraviti tudi v primeru, če je v popisu navedel samo tehnične lastnosti, le da ta preverjanja nastopijo kasneje, to je v fazi pridobivanja ponudb ali same izvedbe skozi nadzor2 pri pregledovanju in potrjevanju tehničnih predlogov ponudnikov oziroma izvajalcev. Ker je v obveznosti in odgovornosti projektanta določitev materiala in opreme, je nujno, da pri tem tudi dejansko sodeluje. Nikakor ne more in ne sme te naloge namesto njega opraviti nekdo drug.

 

Projektant se mora zavedati, da neposredna vključitev proizvajalčevih ali prodajalčevih opisov in navedb v projektantski popis neustrezno omeji možnost priprave ponudbe drugim proizvajalcem materiala in opreme, kar posledično vodi k podražitvi projekta. Za takšno podražitev zadošča največkrat samo navedba proizvajalca in tipa brez navedbe ostalih potrebnih tehničnih lastnosti. Zapisano seveda velja za primere, ko investitor nima že vnaprej določenih cen in dobavnih pogojev. Projektant naj ne navaja podatkov iz proizvajalčevih ali prodajalčevih prodajnih popisov ter opisov, razen če ni vanje povsem prepričan. V popisih z navedbo proizvajalca ter tipa materiala in opreme mora projektant tudi jasno določiti, ali je zamenjava z enakovredno3 sploh dopustna.

 

Popisi naj bodo izdelani jedrnato, tehnične zahteve naj se v njih ne ponavljajo, saj to hitro pripelje do napak in/ali dvoumnosti, torej, če je določen podatek že naveden v risbi, naj se ta ne ponavlja še v besedilu in obratno. Namesto dolgih oblikovanih stavkov naj bodo zapisane predvsem kratke, vendar nujne zahteve. Poleg tega morajo popisi vključevati tudi jasen opis sosledij delovanja in nadzora ter zajemati vso potrebno opremo za spremljanje in zajemanje podatkov ter krmiljenje. Medsebojno morajo biti usklajeni z ostalimi projektanti predvsem v smislu jasno postavljenih meja med posameznimi izvajalci, da ne bi prihajalo do podvajanj ali manjka.

 

 

V kateri fazi načrtovanja in kakšno obliko popisov zahteva slovenska gradbena zakonodaja

 

Odgovorni projektant mora upoštevajoč tretji odstavek 28. člena pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 55/08) pripraviti popise materiala in opreme v fazi načrta za izvedbo (PZI) in sicer v sklopu tehničnega poročila. Popisi morajo biti pripravljeni z navedbo tehničnih lastnosti, pri tem pa je zahtevano sklicevanje na standarde in tehnična soglasja ter slovenske tehnične predpise. Vendar pa ne more pa biti nič narobe4, če projektant temu doda tudi proizvajalca in tip. Glede na v prvem delu predstavljene tri možnosti podajanja opisov materiala in opreme, ostaneta upoštevajoč našo gradbeno zakonodajo projektantu dve od sicer treh predstavljenih možnosti:

• z navedbo tehničnih lastnosti;
• združeno, z navedbo tehničnih lastnosti ter proizvajalca in tipa.

 

Nekateri slovenski projektanti zagovarjajo stališče, da PZI ni mogoče izdelati brez določitve materiala in opreme s proizvajalcem in tipom. Dejstvo je, da brez določitve proizvajalca in tipa ni mogoče izdelati delavniških in/ali postavitvenih načrtov, ti pa zanesljivo ne predstavljajo obveze projektanta faze PZI. Slednje je moč zaključiti skozi drugi odstavek 28. člena pravilnika o projektni dokumentaciji, kjer je zapisano, da so ti načrti lahko samo vstavljeni v projekt, ne pa da to tudi morajo biti. Enako izhaja tudi iz TPPS5, kjer je zapisano, da delavniške in postavitvene (montažne) načrte ali risbe niso predmet PZI, njihovo samo preverjanje (pregledovanje) in odobritev (potrjevanje) pa predstavlja posebno storitev projektanta.

 

 

Popisi materiala in opreme pri javnem naročanju

 

Mnogokrat služi izdelan PZI tudi za namen razpisa, neredko javnega. V slednjem primeru je izredno pomembno, da izdelan projekt ni v nasprotju z zakonodajo, ki javno naročanje ureja.

 

Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) (Ur. l. RS, št. 128/06, 16/08, 19/10) v tretjem poglavju postavlja splošna pravila glede določitve tehničnih in drugih elementov javnega naročanja, med njimi tudi za tehnične specifikacije. Drugi odstavek 37. člena zakona podaja nedvoumno zahtevo, da morajo biti tehnične specifikacije oblikovane tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Tretji odstavek istega člena pa določa, kako se morajo tehnične specifikacije oblikovati.

 

Iz zapisanega izhaja, da tehničnih specifikacij, ki jih v primeru uporabe PZI predstavlja tudi popis materiala in opreme, očitno ni dovoljeno pripraviti z navedbo prav določenega proizvoda in s pripisom “odgovarja na primer izdelek proizvajalca A, tip X, ali enakovreden”. Popis materiala in opreme mora biti pripravljen izključno s sklicevanjem na različne standarde, tehnična soglasja in tako naprej, pri čemer je potrebno kljub temu navesti še besede “ali enakovreden” 6, nadalje pa tudi z “navedbo storilnosti ali funkcionalnih zahtev” in/ali z združitvijo obojega. Slednje je pravzaprav enako tistemu, kar zahteva od projektanta že 28. člen Pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 55/08), to je priprava popisov materiala in opreme s sklicevanjem na standarde in tehnična soglasja ter slovenske tehnične predpise.

 

Za projektante, ki so poleg te dejavnosti tudi izvajalci ali dobavitelji opreme, pa je vsekakor zanimiv še tretji odstavek 9. člena ZJN-2, ki poenostavljeno določa, da v primeru javnega naročanja, ki vključuje projektiranje, izbrani projektant ne sme sodelovati na razpisu za izvedbo naročila, ki ga je projektiral, razen če pridobi pisno soglasje ministra, pristojnega za finance. Iz tega člena izhaja, da projektant ne more nastopati pri razpisu neposredno kot ponudnik oziroma izvajalec, lahko pa (verjetno) nastopa pri izvedbi kot podizvajalec ali pa kot dobavitelj materiala in opreme, ki jo je v fazi projektiranja tehnično določil.

 

Prav zaradi tega je za ostale ponudnike materiala in opreme izredno pomembno, da so popisi (tehnične specifikacije razpisa) izdelani s sklicevanjem samo na standarde, tehnična soglasja in tehnične predpise, in še to s pripisom “ali enakovreden”, ne pa tudi s sklicevanjem “na primer proizvod proizvajalca A, tip X, ali enakovreden”. V primerih priprave popisov materiala in opreme z navedbo proizvajalcev in tipov, čeprav s pripisom “ali enakovreden”, je upravičeno pričakovati pritožbe drugih proizvajalcev in/ali dobaviteljev.

 

 

Zaključek

 

Iz predstavljenega izhaja, da je PZI moč uporabiti tudi kot tehnično specifikacijo v razpisu javnega naročanja, če je le ta izdelan skladno s tretjim odstavkom 28. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 55/08), to je s popisi materiala in opreme, ki se sklicujejo na standarde in tehnična soglasja ter slovenske tehnične predpise, pri čemer je pri sklicevanju na neobvezne za uporabo pripisano “ali enakovreden”. Posamezni tehnični podatki za material in opremo morajo biti navedeni samo z omejitvami kot robnimi pogoji. V načrt tudi ne smejo biti neposredno ali posredno, to je s prerisovanjem ali uporabo risbenih datotek, vstavljene delavniške in postavitvene risbe posameznih proizvajalcev. V tehničnem poročilu in popisu je vsekakor smiselno dopisati, da si je izvajalec dolžan delavniške in postavitvene risbe izdelati sam oziroma jih pridobiti od dobavitelja/ proizvajalca ter jih predlagati v potrditev. Za njihovo preverjanje in potrjevanje mora biti s strani naročnika vzpostavljen ustrezen postopek, v katerega je obvezno vključen tudi projektant.

 

Skozi uredbo vlade za namene ZJN-2 “tehnične specifikacije” v primeru javnih naročil gradenj pomenijo skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti razpisna dokumentacija in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti za gradnje, material, proizvod ali blago, ki omogoča takšen opis gradnje, materiala, proizvoda ali blaga, da je namen uporabe, za katero jih naročnik potrebuje, dosežen. Ti tehnični predpisi vključujejo stopnje okoljske primernosti, opis vseh zahtev (vključno z dostopnostjo za invalide) ter oceno skladnosti, kakovosti, varnosti ali dimenzij, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, z izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem ali napisi ter proizvodnimi postopki in metodami. Vključujejo tudi pravila glede načrtov in stroškov, preskus, inšpekcijske preglede in pogoje za sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih metod ali tehnik konstrukcije ter vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko predpiše naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi glede na dokončane gradnje in na uporabljene materiale ali dele.

1 Primer predstavlja lahko v RS pri plinski napeljavi tehnični predpis DVGW-TRGI 1986/96 kljub novejši izdaji 2008.

 

2 Ne samo skozi TPPS (IZS-ZAPS: Tarifni pravilnik projektantskih storitev – TPPS 2005) je nadzor opredeljen kot projektantska storitev in ne od projektiranja ločena inženirska storitev.

 

3 Izraz “enakovreden” pri popisih z navedbo proizvajalca in tipa izhaja iz angleške besede “equal”, ki pa ne pomeni nujno “enakovreden”, ampak prej “enak”. Pri tehniki seveda ne gre (nujno) za (cenovno) enakost – enkovrednost, ampak predvsem za enakost tehničnih lastnosti. Morda je zato v popise v teh primerih primerneje pripisati: “ali enak”.

 

4 Pri navajanju proizvajalca in tipa v popisih je lahko narobe edino to, da morda investitorju ne bo pogodu, da proizvajalca in tip materiala in opreme določi kar projektant sam. Zato velja, da projektant proizvajalca in tipa ne določa brez naročnikovega tozadevnega navodila.

 

5 IZS-ZAPS: Tarifni pravilnik projektantskih storitev – TPPS 2005.

 

6 Zanimivo, celo pri sklicevanju na standard se ponudnika ne sme omejevati samo z enim standardom, ampak je potrebno pripisati “ali enakovreden”, torej: “oprema izdelana skladno s standardom SIST EN … ali enakovreden”! Vse v redu, dokler določen standard ni obvezen za uporabo, kaj pa če to je skozi določen uredbo, pravilnik? Verjetno takrat možnosti za različico „ali enakovreden“ ni.