Priročniki Publikacije  

NADALJUJEMO Z AKTIVNOSTMI NA PODROČJU PROSTORA …

Projektna skupina za prostor

 

Matjaž Grilc, univ.dipl.inž.geod.
Vodja projektne skupine za prostor

 

Standardizacija digitalnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta izvedenih del

 

Konec lanskega leta in začetek letošnjega leta je v Projektni skupini za prostor na IZS minil v delovnem vzdušju, kar je imelo za posledico dva konkretna projekta, ki sta vsekakor pripomogla k bolj prepoznavni vlogi IZS na področju urejanja prostora. To pa je tudi cilj, ki ga permanentno sledi omenjena projektna skupina na IZS.

 

Prvi projekt je za nas še kako pomemben, saj pomeni nov način sodelovanja z Ministrstvom za okolje in prostor na zadevah, ki so strokovne narave in se dotikajo različnih strok, ki so združene v IZS. Z Ministrstva za okolje in prostor (MOP) smo namreč prejeli vabilo za aktivno sodelovanje oz. izdelavo projekta z naslovom Standardizacija digitalnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta izvedenih del. Vabilu smo se z veseljem odzvali in sestavili delovno skupino, ki jo je koordinirala generalna sekretarka IZS, pri pripravi materiala pa smo sodelovali Tomaž Černe in Matjaž Grilc iz Projektne skupine za prostor ter Andrej Pogačnik, Ivan Leban in Franc Hrovatin kot predstavniki svojih sekcij. Delo je potekalo v tesnem sodelovanju z direktoratom za graditev in prostor, MOP.

 

Zaključno poročilo projekta pomeni kvalitetno osnovo za spremembo normativne ureditve tega področja in pravilno umestitev grafičnih podatkov v nov Prostorski informacijski sistem, ki ga na osnovi Zakona o prostorskem načrtovanju, vzpostavljajo na MOP.

 

V projektu smo obdelali naslednje tematike:

• Umestitev pravnih aktov s področja graditve v aktualni zakonodaji,
• Pregled in oceno trenutne situacije in potreb po digitalnih grafičnih podatkih iz PGD in PID,
• Vsebinsko analizo PGD in PID,
• Standardizacijo digitalnega dela projektov PGD in PID,
• Oris ideje možne informacijske rešitve in
• Predlog aktivne vloge IZS pri promociji “digitalizacije” projektne dokumentacije.

 

Potrebno je omeniti, da smo v okviru te naloge obdelali tudi problematiko “gradbene parcele” in z njo povezane problematike zemljiške politike. Kot vemo, se danes gradbena parcela objektom ne določa in to je eden od razlogov za probleme, ki se pojavljajo pri izvajanju ukrepov zemljiške politike in nenazadnje tudi pri določevanju vrednosti nepremičnine, kar se je nazorno pokazalo v zadnjem projektu Geodetske uprave RS. Ker obdelave te problematike na MOP-u niso eksplicitno zahtevali, smo se odločili, da jo iz končnega poročila izpustimo. Opravljeno delo in nastali material pa smo okvalificirali kot nov projekt Projektne skupine za prostor, ki ga bomo spomladi dopolnili in nadgradili še z okroglo mizo projekta “Odgovorno do prostora” o zemljiški politiki in zaokrožili z izobraževanjem v okviru Akademije za izobraževanje IZS.

 

Uspešen zaključek projekta in zadovoljstvo naročnika sta odlična osnova za nadaljevanja takšnega načina sodelovanja tudi na drugih vsebinah in nenazadnje tudi na novih predlogih sprememb zakonodaje.

 

 

Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (DPN)

 

Ministrstvo za okolje in prostor je 24. januarja 2011 na svoji spletni strani objavilo predlog Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (DPN) in pozvalo vse zainteresirane, da podajo pripombe na objavljeni osnutek pravilnika. Komisija za sistemske zakone je, skupaj s Projektno skupino za prostor, predlog natančno pregledala in na osnutek podala konkretne pripombe, ki pa se niso nanašale zgolj na popravke nekaterih členov, ampak smo podali pripombe, ki bolj pravilno umeščajo projektante v proces izdelave državnih prostorskih načrtov in bolj precizno definirajo posamezne dokumente in materiale, ki so sestavni del pripravljalne oz. izdelovalske faze DPN.

 

Naše ključne (generalne) pripombe so bile naslednje:

 

1. Interdisciplinarnost DPN

 

Objekti državnega pomena, za katere se predpisuje izdelava DPN, so po pravilu inženirski objekti, ki jih idejno, tehnično in variantno načrtujejo (odgovorni) projektanti. To velja predvsem za začetne aktivnosti v postopku priprave DPN. V procesu nastanka DPN se projektantom v kasnejših fazah priključijo prostorski načrtovalci, ki v zaključnih fazah prevzamejo odgovornost in končno izdelajo predlog DPN.

 

Pripravljavcu pravilnika smo zato predlagali, da razdeli postopek izdelave DPN na dve fazi:

• Fazo priprave strokovnih podlag (ali dokumentov) za izdelavo DPN (pobuda, analiza smernic, študija variant) in
• Fazo izdelave DPN (osnutek DPN, ocena pripomb, predlog DPN).

 

Predlagali smo, da investitor za prvo fazo imenuje Vodjo priprave (strokovnih) podlag za izdelavo prostorskega akta, ki mora biti odgovorni projektant ustrezne inženirske stroke, na katero se objekt državnega pomena nanaša. Vodja koordinira delo projektantov in izdelovalcev študij ter drugih strokovnih podlag. V drugi fazi pa prevzema odgovornost izdelovalec DPN, ki je po zakonski definiciji prostorski načrtovalec, kot ga definirajo predpisi o urejanju prostora.

 

2. Idejne rešitve

 

Predlog pravilnika v delu, kjer obravnava pobude, predvideva izdelavo IDEJNIH REŠITEV. Idejne rešitve so dokumentacija tehnične narave, ki jo v praksi izdelujejo projektanti po ZGO-1. V tej fazi se različne idejne rešitve oceni le iz osnovnega stališča izvedljivosti in izloči take, ki so takoj razpoznavne kot neizvedljive, ne da bi bilo potrebno izvajati globlje analize in primerjave v tehničnem, ekonomskem (oz. osnovnem prostorskem) smislu.

 

Na IZS smo v preteklosti že večkrat predlagali, da bi morale biti idejne rešitve definirane v ZGO in v predpisih o projektni dokumentaciji. Predlagali smo, da se dejanska praksa izdelave idejnih rešitev prelije v Pravilnik o DPN tako, da se v njem jasno napiše, da idejne rešitve izdelujejo projektanti po ZGO-1 in zanje odgovorni projektanti po ZGO-1.

 

3. Vloga investitorja

 

Že ob priliki sprejemanja zakona smo na IZS opozarjali na premalo aktivno vlogo INVESTITORJA in na prevelik delež operativnih opravil, ki si jih zadaja koordinator priprave DPN. Na te težave smo opozorili tudi tokrat, saj menimo, da to prispeva k uravnoteženosti nalog in s tem posledično k pohitritvi oz. skrajšavi postopka sprejema DPN ter nenazadnje k razbremenitvi državnega proračuna, kar v današnjih časih ni nezanemarljivo.

 

Poleg omenjenih pripomb smo v konkretnih predlogih za spremembe posameznih členov, opozorili še na nekatere druge težave in nekonsistentnosti predloga.

 

Z našimi pripombami in pogledi na ta Pravilnik smo seznanili tudi partnerje v projektu “Odgovorno do prostora”. Prepričani smo, da smo pripravljavcu predloga Pravilnika kvalitetno in korektno predstavili naše videnje problematike in projektante in njihovo vlogo v procesu izdelave DPN, postavili na pravo mesto, s tem pa smo tudi Inženirsko zbornico Slovenije, kot inštitucijo, odgovorno postavili ob bok prostorskim načrtovalcem in posledično ZAPS.