POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


Želeli ste izvedeti

Želeli ste izvedeti

Na vprašanja odgovarjajo strokovne službe in funkcionarji IZS

 

 

Kakšni so ukrepi pri načrtovanju zgradb za varno evakuacijo slepih v primeru požara?

 

V kolikor se načrtujejo javne stavbe, ni predvidenih posebnih ukrepov za slepe, veljajo splošni ukrepi za ukrepe varstva pred požarom, ki so odvisni od požarnega razreda stavbe, pri čemer pa se morajo upoštevati zahteve za invalidne osebe, kamor spadajo tudi slepi.

 

V kolikor pa se načrtujejo bolnišnice ali domovi samo za slepe, pa se morajo upoštevati specialne zahteve za te vrste stavb. Priporočamo uporabo nemškega MBO (Muster Bau Ordnung), kjer so te zahteve jasno definirane.

 

Zavedati pa se je treba, da so vse podane zahteve glede ukrepov požarne varnosti le “minimalne” zahteve, kar pa ne more in ne sme investitorja ovirati pri pripravi projektne naloge in zasnove stavbe s strožjimi zahtevami, v kolikor gre za tako občutljivo skupino ljudi.

 

 

Zanima me kako v praksi uporabimo nasvet iz knjige “Tomaževič – Potresno odporne zidane stavbe – stran 217” – primer, ko dosežemo izpolnjevanje zahteve SRC>=BSC, ne dosežemo pa zahteve duktilnosti. Recimo da imamo primer povezanega zidovja, kjer pri zidovih upoštevamo v analizi faktor duktilnosti 2,5 – duktilnost etaže iz analize pa dobimo 2,1. Kaj v bistvu pomeni, da se duktilnost preveri pri nižji ravni projektne potresne odpornosti? Ali ponovimo analizo z zmanjšano duktilnostjo zidov, recimo 2,0 in potem primerjamo duktilnost etaže iz analize s to zmanjšano duktilnostjo?

 

Če bi preverjali potresno odpornost tako, kot ste si zamislili (ponovimo analizo z zmanjšano duktilnostjo zidov, recimo 2,0, in potem primerjamo duktilnost etaže iz analize s to zmanjšano duktilnostjo), bi imeli težave. Zmanjšana duktilnost zidov namreč pomeni tudi manjšo dovoljeno redukcijo potresnih sil (manjši faktor obnašanja konstrukcije q) oziroma večje projektne potresne sile!

 

Nasvet v knjigi je mišljen nekoliko drugače (primerjaj tudi sliko 10.13 na strani 215). Če se izkaže, da je pri izpolnjeni zahtevi SRC > BSC vrednost faktorja duktilnosti, ki bi ga zahteval faktor obnašanja q, s katerim smo izračunali BSC (faktor duktilnosti namreč ni enak faktorju obnašanja q), premajhna, duktilnost preverimo na nižji ravni potresne odpornosti. Pri tem lahko gremo vse do ravni, kjer je SRC enak BSC. Pri preverjanju duktilnosti velja opozorilo, da jo smemo izkoristiti le do etažnega pomika, ki ne presega vrednosti etažnega pomika pri projektnem končnem mejnem stanju (glej poglavje 7.3.2 “Faktor obnašanja q” na strani 117). S tem v zvezi velja omeniti, da je na sliki 10.13 predpostavljeno, da kot omejitev velja projektno končno mejno stanje, ki ga predpostavlja Evrokod 8. Na sliki 10.13 tudi ni vrisana raven projektne potresne obtežbe.

 

Če je izračunana duktilnost premajhna tudi v tem primeru, je treba konstrukcijo spremeniti in jo zasnovati tako, da bo njeno obnašanje bolj duktilno. Seveda v tem primeru potresno odpornost ponovno preverimo.