Priročniki Publikacije  

OBVESTILO O ROKIH ZA PLAČILO RAČUNOV

 

 

S 16. 3. 2011 sta pričela veljati dva pomembna zakona v zvezi z roki za plačilo računov in sicer Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP) in Zakon o dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1D), ki sta bila objavljena v Uradnem listu št. 18/2011.

 

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih

 

Z njim je določen rok za plačilo in sicer, če je dogovorjen med:

• gospodarskimi subjekti, ne sme biti daljši od 60 dni, izjemoma do 120 dni (če tako določa pisni dogovor),
• gospodarskimi subjekti in javnimi organi, ne sme biti daljši od 30 dni.

 

Če rok plačila ni dogovorjen, se šteje, da je zapadlost računa v 30 dneh od dneva, ko je račun prejet. Ne glede na to, da mora dolžnik svojo obveznost plačati v 30 dneh:

• od dneva, ko je dolžnik prejel blago ali storitev, če je datum prejema računa sporen,
• po prejemu blaga ali storitev, če je dolžnik račun prejel, preden mu je bilo blago ali storitve dobavljene ali
• od dneva pregleda blaga ali storitve, če je pregled dogovorjen ali zakonsko predpisan in je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.

 

Zakon določa, da mora dolžnik po nastanku zamude plačila svojo denarno obveznost elektronsko prijaviti v prvi krog obveznega večstranskega pobota. To ne velja za denarne obveznosti, za katere je predložen instrument zavarovanja plačila in v zvezi s katero poteka sodni spor ali izvršilni postopek. Zakon pa ne ureja posledic zamude pri plačilu, če je zamuda nastala pred uveljavitvijo zakona, to je pred 16. 3. 2011.

 

Večstranski pobot je začel izvajati AJPES, ki je izdal Pravila o izvajanju obveznega večstranskega pobota (Uradni list RS, št. 27/2011), ki so stopila v veljavo 14. 4. 2011. Če dolžnik svoje denarne obveznosti ne prijavi v večstranski pobot, je z zakonom predpisana globa od 100 do 10.000 EUR, za odgovorno osebo dolžnika pa globa v višini od 50 do 5.000 EUR.

 

Zakon o dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1D)

 

V tem zakonu pa je dodan nov 66.a člen – uveljavitev odbitka DDV pri neplačanih računih.

 

Davčni zavezanec, ki je ob prejetju računa odbil vstopni DDV, in računa ni plačal do dneva zapadlosti, mora povečati svojo davčno obveznost za znesek odbitega DDV. V kolikor davčni zavezanec ob prejetju računa ne bo odbil DDV, ga bo lahko odbil v davčnem obdobju, v katerem bo račun plačal.

 

Če bo davčni zavezanec prijavil zapadlo neplačano terjatev v prvi krog obveznega večstranskega pobota, kar je po ZPreZP dolžan narediti, zanj ne veljajo omejitve glede odbitka vstopnega DDV, kot je navedeno v prejšnjem odstavku. Torej, kot je razumeti zakon, davčne obveznosti za znesek odbitega DDV po neplačanem računu niso dolžni povečati tisti zavezanci, ki bodo svojo denarno obveznost po nastanku zamude plačila prijavili v sistem obveznega večstranskega pobota.

 

Davčni zavezanci bodo morali ob predložitvi obračuna DDV davčnemu organu zagotoviti podatke o neuveljavljanju odbitka DDV ter o povečanju oziroma zmanjšanju odbitka DDV v elektronski obliki. Na kakšen način bodo zavezanci zagotavljali te podatke, z zakonom ni določeno.