POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


Predstavljamo pravnomočne sklepe disicplinskih organov

PREDSTAVLJAMO DELO IN PRAVNOMOČNE SKLEPE DISICPLINSKIH ORGANOV

Disciplinski postopki

 


Ta številka glasila je med drugim namenjena tudi predstavitvi dela disciplinskih organov in seznanitvi članov zbornice z vrstami prijav, naslovljenimi na disciplinskega tožilca zbornice, ter zaključki disciplinskih postopkov, ki jih predstavljajo pravnomočni sklepi disciplinske komisije in sodišča. Namen slednjih je pokazati na napake, ki nastanejo v praksi z namenom, da jih v bodoče ne bi več bilo. Glede na to, da nam Zakon o varstvu osebnih podatkov ne dopušča, da bi javno objavljali sklepe disciplinskih organov, na kar nas je pred časom opozorila Informacijska pooblaščenka, v glasilu ne moremo več objavljati pravnomočnih sklepov disciplinskih organov, kot smo to počeli pred leti. Zato smo se odločili, da bomo pravnomočne anonimizirane sklepe objavljali na spletni strani zbornice, poleg tega pa bomo vsake toliko časa v glasilu NOVO predstavili vsebinske povzetke teh sklepov, prvič tokrat.

 

Z namenom izboljšanja kakovosti inženirskih storitev pričenjamo v tej številki tudi s predstavitvami sodne prakse, za katero smo in bomo ocenili, da je zanimiva za člane zbornice.

 

Na disciplinskega tožilca zbornice je bilo v času od 1. 1. 2010 naslovljenih 33 prijav, 26 v letu 2010 in sedem v letu 2011. Disciplinski tožilec je zavrgel 18 prijav, vse ostale pa je obravnaval. Vzroki za zavrženje so bili različni. V treh primerih domnevni kršitelj ni član IZS, v devetih primerih disciplinski tožilec ni ugotovil nepravilnosti, v enem primeru je potekel zastaralni rok, prav tako v enem primeru prijavitelj ni dopolnil prijave, v treh primerih se je disciplinski tožilec odločil, da ne bo uvedel disciplinskega postopka, v enem primeru pa je član po prejemu prijave izstopil iz članstva IZS. Pet postopkov, začetih v letu 2010, je zaključenih, štirje so še v teku. V teku je tudi še šest predhodnih postopkov, pričetih na podlagi prijav, prejetih v letošnjem letu. Poleg omenjenih prijav so disciplinski organi obravnavali tudi neplačnike članarin, kjer vsi postopki še niso zaključeni.

 

Obravnavane kršitve predstavljajo kršitve določil etičnega kodeksa IZS, sklop odnosa pooblaščenega inženirja do naročnika, odnosa pooblaščenega inženirja do poklicne zbornice in odnosa pooblaščenega inženirja do spoštovanja pravic in obveznosti iz javnega pooblastila. Med kršitelji so večinoma člani Matične sekcije gradbenih inženirjev, Matične sekcije geodetov in Matične sekcije inženirjev tehnologov in drugih inženirjev. Kršiteljev, ki so člani ostalih matičnih sek- cij, skorajda ni. Nekoliko drugačna je situacija pri kršiteljih neplačnikih, kjer je absolutno gledano največje številko kršiteljev članov Matične sekcije elektroinženirjev, Matične sekcije strojnih inženirjev in Matične sekcije gradbenih inženirjev, zanemarljivo pa je številko kršiteljev, ki so člani Matične sekcije inženirjev tehnologov in drugih inženirjev, Matične sekcije geodetov in Matične sekcije rudarjev in geotehnologov, res pa je, da bi bila slika, če bi številke pogledali relativno, torej ob upoštevanju števila članstva po posameznih matičnih sekcijah, drugačna.

 

Tokrat predstavljamo povzetke štirih zaključenih disciplinskih postopkov, začetih v letu 2010.

 

 

IZVLEČKI IZ PRAVNOMOČNIH SKLEPOV DISCIPLINSKIH ORGANOV

 

Disciplinski tožilec je podal zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zoper odgovornega nadzornika zaradi neupravičene potrditve izjave o zanesljivosti objekta, kar predstavlja disciplinsko kršitev po 9. točki 12. člena Disciplinskega Pravilnika IZS (če kršitelj opravlja svoje delo v nasprotju s pravili stroke). Senat disciplinske komisije je ugodil zahtevi tožilca zaradi omenjene disciplinske kršitve, ki je lažja disciplinska kršitev in je kršitelju izrekel disciplinski ukrep opomin. Kršitelj je v funkciji odgovornega nadzornika in ne v funkciji odgovornega nadzornika posameznih del, za katerega je imel pooblastilo, potrdil in podpisal izjavo o zanesljivosti objekta pri rekonstrukciji stavbe, izjava se je nanašala tudi na ugotovitev, da so inštalacije, tehnološke naprave in oprema kvalitetno zgrajene in da izpolnjujejo predpisane parametre, za to pa kršitelj ni imel pooblastila.

 

Disciplinski tožilec je podal zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zoper odgovornega geodeta zaradi očitanih nepravilnosti v postopku za evidentiranje urejene meje zaradi disciplinske kršitve po 36. točki 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS (če član IZS stori druga dejanja kršitve zakonov in podzakonskih aktov, ki urejajo področje dejavnosti pooblaščenih geodetov, če je zaradi tega nastala ali neposredno grozila večja premoženjska ali nepremoženjska škoda uporabnikom storitev). Disciplinski tožilec je kršitelju očital, da je kot pooblaščeni geodet sestavil zapisnik mejne obravnave v postopku za evidentiranje urejene meje, pri tem pa je za osnovo za določitev dela meje parcele uporabil grafične podatke, iz katerih ni mogoče urediti temelja trditve pooblaščenega geodeta, da je stopnja natančnosti pokazane katastrske meje plus minus 2,20 metra, obrazložitev pooblaščenega geodeta, zakaj ni upošteval pokazane meje, ki jo je prijavila prijaviteljica, iz geodetskega zapisnika ni bila razvidna, čeprav bi to moralo biti zavedeno v zapisniku, posledično pa elaborat ureditve meje, ki ga je potrdil odgovorni geodet, ni izdelan skladno z 29. in 31. členom v zvezi s 7. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin /ZEN). Senat Disciplinske komisije v svoji odločitvi ni sledil strokovnemu mnenju, katero je bilo osnova trditve disciplinskega tožilca, iz razloga, ker je po mnenju disciplinske komisije v strokovnem mnenju manjkala zlasti strokovna ugotovitev, na podlagi katerega člena Zakona o evidentiranju nepremičnin je domnevni kršitelj kršil normo pravila stroke. Senat disciplinske komisije je ugotovil, da je kršitelj ravnal po določilih 35. člena ZEN – v upravnem postopku evidentiranja urejene meje imajo prizadeti lastniki možnost varovanja svojega interesa na ustni obravnavi, ki je bila izvedena. Na njej je odgovorni referent prizadetim lastnikom natančno pojasnil postopke v primeru nesporazuma o poteku predlagane meje in prizadeti so imeli možnost sprožiti sodni postopek za ureditev meje, pri čemer je pravno varstvo prizadetih lastnikov urejeno z zakonom.

 

Disciplinski tožilec je podal zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zaradi napačne potrditve elaborata vpisa stavbe v kataster stavb, kar predstavlja disciplinsko kršitev po 6. točki 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS (če član IZS ne odstopi od dela, če nastopijo okoliščine, na katere ne more vplivati in bi zaradi njih naloge ne mogel opraviti uspešno, v skladu s svojo poklicno etiko). Kršitelj je namenoma potrdil elaborat vpisa stavbe, čeprav se je pri tem zavedal, da stavba še ni zgrajena in ni imel pravnega temelja za sestavo in potrditev elaborata vpisa stavbe v kataster stavb in je zavedel upravni organ v postopku izdaje sklepa. Kršitelj je ravnal v nasprotju z določilom 73. in 81. člena ZEN in določilom 3. člena Pravilnika o vpisih v kataster stavb. Senat disciplinske komisije je ocenil, da kršitev predstavlja težjo disciplinsko kršitev, zato je izrekel sankcijo izbrisa iz imenika IZS za čas 12 mesecev. Na sklep se je kršitelj pritožil in pri tem ugovarjal le izbiri disciplinskega ukrepa, z ugotovljenim dejanskim stanjem se je torej strinjal. Senat disciplinskega sodišča, kot pritožbeni senat, je potrdil sklep senata disciplinske komisije in pritožbo zavrnil. Stališče pritožbenega organa je bilo, da se je kršitelj pri samem dejanju moral zavedati nepravilnosti svojega dejanja, posebej iz razloga, ker je kršitelj v postopku sam izjavil, da ga je naročnik k takemu dejanju silil.

 

Disciplinski tožilec je podal zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zaradi napačne predstavitve pooblaščenega inženirja in uporabe neveljavnega žiga IZS, kar predstavlja disciplinsko kršitev po 31. točki 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS (če član IZS v času izbrisa iz imenika IZS nastopa kot pooblaščeni inženir). Disciplinski tožilec je kršitelju v svoji zahtevi očital, da je v času, ko ni bil član IZS in ni imel statusa pooblaščenega inženirja z neveljavnim žigom IZS potrdil geotehnično mnenje. Senat disciplinske komisije je pritrdil zahtevi disciplinskega tožilca in je za težjo disciplinsko kršitev izrekel disciplinski ukrep izbris iz imenika IZS za dobo 6 mesecev. Na sklep senata disciplinske komisije sta se pritožila tako disciplinski tožilec iz razloga ugotovitve dejanskega stanja in iz razloga višine določenega disciplinskega ukrepa ter kršitelj iz vseh pritožbenih razlogov. Senat disciplinskega sodišča je pritožbo zavrnil in v celoti potrdil sklep senata disciplinske komisije. Osnovno vprašanje pri ugotovitvi dejanskega stanja je bil čas, v katerem je bil kršitelj izbrisan iz imenika IZS, kršitelj je namreč trdil, da je bil v času potrditve svojega mnenja pooblaščeni inženir. Za začetek teka izbrisa iz imenika je pomemben datum vpisa tega izbrisa v evidenco in ne datum pravnomočnosti sklepa disciplinskega organa, kot je to zmotno trdil kršitelj, saj je iz 8. člena Statuta IZS razvidno, da preneha članstvo posamezniku v IZS z dnem izbrisa iz imenika IZS, iz 9. člena Statuta pa je razvidno, da posamezniku preneha status pooblaščenega inženirja z dnem izbrisa iz imenika IZS; 28. člen Pravilnika o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in IZS pa določa, da je treba v primeru izbrisa iz imenika, v imenik vpisati datum izbrisa z navedbo razloga za izbris in z datumom izbrisa ugasnejo vse pravice, ki jih ima posameznik iz naslova vpisa.