Priročniki Publikacije
Spremembe na področju zasebnega varovanja (ZZasV-1)
SPREMEMBE NA PODROČJU ZASEBNEGA VAROVANJA (ZZasV-1)
Zakon o zasebnem varovanju
mag. Vinko Volčanjk, univ.dipl.inž.el.
Član UO MSE
Sprejet je nov zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1), ki z delom svoje vsebine posega tudi na področje graditve objektov. Z uveljavitvijo zakona so odpravljene nekatere nejasnosti vezane na pristojnosti in vsebino zasebnega varovanja, zakon pa uvaja tudi nekatere novosti.
11. marca 2011 je bil v Uradnem listu RS št. 77 objavljen nov Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1), ki je nadomestil dotedanji zakon ZZasV-A (Ur.l. RS, št. 102/2007). ZZasV-1 podaja nekaj novosti in zahtev, ki jih bo potrebno upoštevati že v fazi načrtovanja in v fazi gradnje objektov. V predmetnem članku želim predstaviti nekatera razmišljanja in zahteve (predloge) IZS ter bistvene zahteve novega zakona.
Že takoj po sprejetju predhodnega zakona ZZasV-A smo kot IZS naslovili zahtevo pripravljavcu zakona za pojasnila nekaterih spornih določil zakona. Na osnovi zahtev in obrazložitev je zakonodajalec podal bistveno pojasnilo, da sistemi požarnega varovanja niso sestavni del področja zasebnega varovanja, saj to področje pokrivajo drugi zakoni in predpisi. Še vedno pa je ostalo nekoliko nedorečeno področje izdelave projektne dokumentacije sistemov tehničnega varovanja in razumevanja, kaj sploh so omenjeni sistemi.
V fazi izdelave osnutkov in predlogov novega zakona so bile s strani predstavnikov nekaterih podjetij, ki imajo za primarno dejavnost priglašeno področje zasebnega varovanja, podane zahteve, da se tudi področje požarnega varovanja obravnava kot sestavni del zasebnega varovanja, da pooblaščeni inženir varnostnih sistemov (v nadaljnem besedilu PIVS) ne bi smel biti pogojen z licenco IZS-E po ZGO ter da mora program za pridobitev naziva PIVS ostati v obstoječem obsegu. Prav tako so bili močni pritiski v smeri, da bi bilo pooblastilo za izdelavo dokumentacije zasebnega varovanja le v domeni podjetij, katerih priglašena dejavnost je zasebno varovanje.
Predstavniki IZS pa smo izhajali iz drugega zornega kota, pri čemer so bile potrebne intenzivne aktivnosti v smeri predstavitve in pojasnjevanja vsebine podanih predlogov, predvsem zaradi razhajanja pri izrazoslovju (npr. varnostni načrt je imel po ZZasV in ZGO popolnoma drugačne vsebine, izraz tehnično varovanje smo si različno predstavljali ipd.) in razumevanju vsebine ZGO in Pravilnika o projektni dokumentaciji. Močno smo si prizadevali, da bi se področje zasebnega varovanja na področju izdelave dokumentacije uredilo podobno, kot je urejeno pri požarnem varovanju, torej s predhodno izdelavo posebnega elaborata (ki bi ga izdelal npr. PIVS), z delitvijo objektov po kriteriju varnostne ogroženosti ter nato z izdelavo projektnih rešitev (ki bi jih izdelal pooblaščeni inženir z licenco IZS-E). Seveda smo ob temu vztrajali, da sistemi požarnega varovanja (detekcija dima in ognja, sprinkler sistemi in drugi sistemi gašenja s plinom) ne sodijo v domeno ZZasV. Prav tako je bila poglavitna naša zahteva, da pogoj za izdelovanje načrtov sistemov tehničnega varovanja ne more biti zaposlitev varnostnega menedžerja za nedoločen čas, ker bi to pomenilo grob poseg v dosedanje pristojnosti projektantov in vsekakor tudi kršitev pravil o svobodni konkurenci.
Rezultat vseh aktivnosti je nov zakon (ZZasV-1), ki žal zahtevi, da se problematika ureja podobno kot na področju požarnega varstva, ni ugodil. Pripravljavec zakona je namreč menil, da zakon ne more restriktivno predpisovati ukrepov, da je predvidena stopnja varovanja prvenstveno v pristojnosti uporabnika oz. investitorja, ki mora rešitve in pristop urediti sam, glede na veljavno zakonodajo. Država po mnenju pripravljavca zakona namreč ne more od posameznika zahtevati, kako bo (za)varoval svojo lastnino in osebno varnost, pač pa mora država razmejiti zasebno varovanje od javnega, vplivati na usposobljenost in kakovost zasebnih varnostnikov, vzpostaviti učinkovit nadzor nad zakonitostjo dela podjetij za zasebno varovanje ter določiti splošne in posebne pogoje za opravljanje zasebnega varovanja, itn. Ne glede na to pa je vsebina novega zakona takšna, da omogoča pripravo podzakonskih aktov, ki bi specificirali dodatne zahteve, v kolikor bi se izkazale tovrstne potrebe. Je pa zakonodajalec prisluhnil argumentom in pojasnilom IZS na nekaterih drugih področjih.
Osnova za razumevanje ZZasV-1 so naslednji izrazi:
- načrtovanje sistemov tehničnega varovanja zajema izdelavo projektov tehnične dokumentacije za izvedbo sistemov za tehnično varovanje s pooblaščenimi inženirji varnostnih sistemov, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja graditev objektov; to pomeni, da dotično dokumentacijo izdeluje tisti odgovorni projektant z licenco IZS-E po ZGO, ki ima tudi status pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov PIVS po ZZasV-1.
- načrt varovanja je dokument, ki določa način in obseg varovanja z varnostnim osebjem in sistemi tehničnega varovanja ter ukrepe za varovanje. Sestavni deli načrta varovanja so ocena stopnje tveganja, načrt fizičnega varovanja, za varnostno zahtevnejše objekte pa tudi program varovanja; gre za širši dokument, ki je po naravi soroden Študiji (Zasnovi) požarne varnosti (če iščemo neko vzporednico z ZGO), le da je po vsebini širši in ni obvezen.
- načrt fizičnega varovanja je dokument, ki obsega varovanje z varnostnim osebjem in s sistemi tehničnega varovanja; gre za ožjo vsebino, glede na načrt varovanja, iz stališča ZGO pa ni obvezen; namenjen je predvsem neposredni operativni ureditvi varovanja in ne toliko tehničnim pogojem.
- pooblaščeni inženir ali inženirka varnostnih sistemov je v skladu z določbami ZZasV-1 in zakona, ki ureja graditev objektov, ter predpisov, izdanih na njuni podlagi, odgovoren za izdelavo projektov za izvedbo sistemov tehničnega varovanja in nadzor nad izvajanjem sistemov tehničnega varovanja; za razliko od vsebine dosedanjega zakona se pristojnost PIVSa prenaša tudi na strokovni nadzor v času gradnje.
Za razumevanje pristojnosti PIVSa in prekrivanja določil ZZasV-1 in ZGO pa je bistvena 18. točka 4. člena zakona, ki jasno in nedvoumno podaja, da sistemi požarnega varovanja ter javljanja eksplozijskih in strupenih plinov niso sestavni del tehničnega varovanja ter so v celoti v pristojnosti pooblaščenih inženirjev z licenco IZS-E po ZGO. Izjema obstaja le tam, kjer so omenjeni sistemi integrirani v sistem tehničnega varovanja. Podajmo primer (pogost v praksi), kjer sistem detekcije požara, ki je samostojen in funkcionalno ločen, daje ob nekem dogodku signal sistemu kontrole pristopa (če je ta v funkciji varovanja) za odpiranje vrat. V tem primeru gre za dva ločena sistema, kjer se požarno varovanje načrtuje skladno z ZGO (licenca IZS-E), kontrola pristopa iz vidika varovanja pa skladno z ZZasV (licenca IZS-E + PIVS).
Verjetno bo v praksi prišlo do različnega pojmovanja vsebine sistemov tehničnega varovanja. Pri tem je potrebno izhajati iz namena in vsebine ZZasV-1, ki je prvenstveno namenjen varovanju pred škodljivimi dejanji neke osebe proti drugi osebi ali premoženju. Torej gre za varovanje pred osebami, ki s svojimi rokami ali drugimi sredstvi, orožjem, itd. izvajajo nasilje in druga nedovoljena dejanja proti drugim ljudem oz. proti premoženju.
Torej v primerih, ko imamo nadzor nad npr. neko električno ključavnico in če je ta nadzor namenjen varovanju, sodi problematika pod ZZasV-1. Če pa električna ključavnica služi le kot npr. nadomestilo mehanski ključavnici ali evidentiranju prehoda (torej ne zahtevam varovanja), pa sodi problematika pod načrtovanje običajnih električnih instalacij po ZGO. Seveda mora biti namen takšnega sistema jasno in nedvoumno podan v projektni dokumentaciji ali še prej v zahtevi investitorja. Za primer lahko navedemo tudi hotelski sistem električnih ključavnic v sobah, ki je običajna električna inštalacija, in sistem kontrole prehodov med sektorji, kjer gre za povečano varnost iz npr. razloga zaupnosti dela in dokumentov, kot je to lahko primer pri policiji ali vojski, ker gre v navedenem primeru za pogoje z obveznim upoštevanjem določil ZZasV-1.
Naslednja pomembna novost novega zakona je pridobitev licence za opravljanje del v pristojnosti PIVS. Obrazložitev podaja 19. člen zakona, ki pravi, da za pridobitev licence za načrtovanje sistemov tehničnega varovanja v delovnem razmerju ni potrebno imeti varnostnega menedžerja, je pa potrebno imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom v delovnem razmerju zaposlenega pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov oz. biti sam pooblaščeni inženir varnostnih sistemov. V bistvu to pomeni, da projektant (pravna oseba) lahko opravlja storitev načrtovanja sistemov, če ima zaposleno osebo z nacionalno poklicno kvalifikacijo PIVS. Ob tem je potrebno dodati, da je novost tudi to, da bo moral kandidat po pridobitvi licence PIVS opravljati obdobno usposabljanje in preizkus znanja.
In sedaj še odgovor na vprašanje, kako pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo PIVS. Osnovni pogoj, da lahko kandidat pristopi k usposabljanju in preverjanju znanja, je ustrezna izobrazba in pridobljena licenca IZS-E po ZGO.
Pri tem naj še dodamo, da bo program usposabljanja nekoliko spremenjen, skrajšan iz dosedanjih min. 100 ur na min. 46 ur izobraževanja ter prilagojen funkciji in delu PIVS. Na skrajšanje je pomembno vplivalo dejstvo, da gre za kandidate z visokošolsko izobrazbo, ki imajo kot inženirji z licenco IZS-E že pridobljeno potrebno predznanje. Omenjeno področje ureja Pravilnik o programih in načinu izvajanja strokovnega usposabljanja varnostnega osebja ter Program usposabljanja za PIVS. Sprejem spremenjenega programa je bil pogojen s sprejetjem novega ZZasV-1 in verjamem, da bo sprejet v najkrajšem času.
S strani članov z licenco IZS-E in PIVS so v preteklem obdobju prihajala vprašanja, kako izdelovati projektno dokumentacijo za sisteme tehničnega varovanja v luči Pravilnika o projektni dokumentaciji. Vsekakor se moramo zavedati naslednjih izhodišč:
- gre za področje električnih inštalacij,
- gre običajno za zaupno dokumentacijo,
- navadno sistemi tehničnega varovanja niso obvezna vsebina projektov za gradbeno dovoljenje.
Zato je najenostavnejša rešitev, da se za sisteme tehničnega varovanja izdela samostojen in fizično ločen (pod)načrt 4. Zaradi zagotavljanja zaupnosti je takšen ločen dokument najlaže obravnavati kot zaupnega in ga predati le za to pristojnim in pooblaščenim osebam.
Če je možno in če ni v nasprotju z določili ZGO, svetujemo, da se načrt tehničnega varovanja vključi v PZI projekt kot fizično samostojna mapa. PGD dokumentacija je namreč po svoji naravi javen dokument in ne more vsebovati podatkov zaupne narave. Glede tega je namreč potrebno upoštevati določila 14. člena zakona Varovanje podatkov.
Za zaključek pa poleg opisanih vsebin podajam še nekaj navedb:
- kar se tiče splošnih načel je zakon v osnovi podoben dosedanjemu,
- razmejene so pristojnosti med MNZ in reprezentativnim združenjem,
- določeno je obvezno interno izpopolnjevanje,
- določa pristojnost reprezentativnega združenja za nadzor nad izvajanjem izpopolnjevanja; obveza velja tudi za PIVS,
- če se zamenjajo lastniki, zakoniti zastopniki in člani uprave podjetja, je potrebno nove člane pred nastopom varnostno preveriti,
- obdobno izpopolnjevanje, kot je bilo že določeno v ZZasV-A iz 2007, ostaja enako; skrajni rok za vse PIVS, ki so pred 1.1.2008 pridobili pravico, da delajo kot PIVS, je 1. 1. 2013 – drugače pravice prenehajo veljati,
- po novem bodo določeni obvezni standardi SIST (kot priloga odredbe) za področje zasebnega varovanja, ki jih bo potrebno pri načrtovanju upoštevati (določene bodo obvezne serije standardov za varnostno nadzorne centre, za javljanje vloma in ropa, za video nadzorne sisteme, sisteme pristopne kontrole, varovanje in nadzor telekomunikacijskega omrežja in za homologacijo neprebojnih vozil in opreme za prevoz in prenos gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk),
- obvezne bodo tudi serije standardov za sisteme protipožarnega varovanja, socialne alarme in druge sisteme, kadar bodo neločljivo povezani s sistemi tehničnega varovanja in bi poseg v sisteme pomenil poseg v sisteme tehničnega varovanja po tem zakonu,
- licence in službene izkaznice ostanejo v veljavi.