Priročniki Publikacije  

OKROGLA MIZA: “JAVNO NAROČANJE NAJ POSTANE DEJAVNIK PROMOCIJE STROKE, KAKOVOSTI IN UČINKOVITOSTI”

Javna naročila

 

mag. Vekoslav Korošec, univ.dipl.inž.el.

Direktor Združenja za inženiring in Združenja za svetovalni inženiring pri GZS

 

Zbornica poslovno storitvenih dejavnosti (ZPSD) in združenji za inženiring (ZING) in svetovalni inženiring (ZISP), ki delujejo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so 12. aprila organizirali tradicionalno okroglo mizi na temo javnega naročanja intelektualnih storitev, med katere sodijo tudi storitve inženiringa (projektiranje, nadzor, strokovno revidiranje).

 

Posveta so se udeležili predstavniki javnega sektorja, vršilec dolžnosti direktorja Agencije za javna naročila, svetovalec predsednika Računskega sodišča, predstavniki Ministrstva za finance, predstavniki javnih naročnikov, predstavniki Inženirske zbornice Slovenije in predstavniki podjetij s področja inženiringa in podjetniškega svetovanja.

 

Po uvodnih predstavitvah, ki sta jih podala vršilec dolžnosti direktorja Agencije za javna naročila, g. Matas in svetovalec predsednika Računskega sodišča, g. Petrovčič, je sledila razprava, v kateri so predstavniki zbornic in podjetij opozorili na kritično situacijo na področju javnega naročanja. V razpravi so svoje poglede na situacijo predstavili tudi predstavniki javnih naročnikov.

 

Zaključke razprave lahko strnemo v naslednjih točkah

 

Gospodarska situacija narekuje takojšnje ukrepanje na področju javnega naročanja, da bi se izognili še večji gospodarski škodi, ki lahko pomeni ne le nazadovanje ampak celo vprašanje obstoja kakovostnega dela ponudnikov v vrsti dejavnosti svetovalnih poslovnih, intelektualnih in tehničnih storitev ter celo ohranitve dejavnosti v Sloveniji.

 

Javni naročniki morajo ponovno vzpostaviti in v polni meri tudi odigrati vlogo pospeševalca gospodarske rasti tako, da se odpravijo blokade, ki zavirajo učinkovito izvedbo že pripravljenih projektov. Obenem je nujno odstraniti nesorazmerne in nesmiselne administrativne obremenitve za izvajalce (pa tudi za naročnike same) in tudi nepotrebne ali previsoke stroške za ponudnike v postopkih javnega naročanja.

• Vlada mora pozvati javne naročnike, da pri naročanju svetovalnih in intelektualnih ter drugih storitev z visokim deležem znanja in kreativnih idej kot kriterij za izbor izvajalca uporabljajo zgolj merilo na osnovi razmerja kakovost/cena (in ne le merila najnižje cene!). Osnova za to je ustrezna strokovna priprava razpisov.
• Dodatna težava, ki jo je nujno odpraviti, je presoja ponudbe na ravni cene, ki je opredeljena kot “cena + DDV”, kar postavlja podjetja, ki so zavezanci za DDV, v neenakopraven položaj naproti podjetjem, ki to niso, kar velja tudi za tuje ponudnike.
• Nujen je kritičen pristop naročnikov do pojava dumpinških cen, ki povzroča dodatno distorzijo, česar si v dani situaciji ne moremo privoščiti, saj posredno pomeni tudi spreminjanje trga v smer monopolizacije. Opredelitev “dumpinške cene”, ki jo v praksi pri presoji upošteva Državna revizijska komisija (DKOM), je preozka, verjetno zaradi dejstva, ker v Sloveniji nimamo referenčnih orodij za realno oceno primernosti cene ob upoštevanju primernega deleža za pokrivanje stroškov poslovanja in razvoja podjetja. Rešitev je v pripravi referenčnih orodij, ki bodo vodilo za vse deležnike, pri čemer lahko stroka (ZING; ZISP; ZPSD) prispeva ključne strokovne aktivnosti.
• Vlada mora pozvati naročnike k čim bolj ažurnemu delu v postopkih javnega naročanja. Predolgi roki oz. zavlačevanje nekaterih naročnikov v posameznih postopkih/ fazah naročanja, še posebej pa dolga obdobja poročanja/ocenjevanja projektov, brez predplačil za izvajalce pomeni izjemno stroškovno breme. Neodzivnost (nezmožnost) bank, da bi pomagale premoščati posledično začasno nelikvidnost, te težave še povečuje.
• Na področju javnega naročanja je treba vzpostaviti in zagotavljati stalno strukturo ključnih strokovnih kadrov pri naročnikih – z ustreznim strokovnim znanjem, izkušnjami in trajnim usposabljanjem.
• Zakonodaja o javnem naročanju omogoča posvetovanje s ponudniki pred pripravo razpisov, kar se v praksi ne izvaja v zadostni meri. Pri pripravi in izvedbi javnih naročil bi bila pogosto nujna strokovna pomoč s strani zunanjih strokovnjakov ponudnikov metodoloških in drugih strokovnih znanj, svetovalnih storitev, inženirskih svetovalnih in izvajalskih storitev, itd.
• Agencija za javna naročila (AJN) naj to prakso uvede takoj – s pomočjo institucij na strani izvajalcev, ki lahko pomagajo. Namen ustanovitve AJN je boljša ureditev področja javnega naročanja. AJN je zadolžena tudi za pripravo vzorčne razpisne dokumentacije, vendar vsega potrebnega znanja ne more zagotoviti sama. Dejanski rezultati bodo odvisni od ustreznosti organizacije, strokovnosti kadrov in načina delovanja, ki mora zagotoviti implementacijo vseh osnov razvite dobre prakse (vključno od primernega razmerja med centralizacijo in decentralizacijo glede na vrednosti in vsebine do upoštevanja specifike posameznih področij naročanja in do vključevanja vseh vrst potrebnih strokovnjakov v pripravo in izvedbo procesov kot trajnega načela delovanja agencije).

 

Kako lahko pomagajo naši strokovnjaki?

 

Smernica za naročila javnih gradenj, ki jo je izdelala Inženirska zbornica Slovenije (IZS) v sodelovanju s strokovnimi organizacijami in združenji je solidna osnova za izobraževanje naročnikov in izvajalcev. Dokument je dokaz, da je povezana stroka sposobna izdelati kakovostne smernice in priporočila.

 

Združenji s področja inženiringa ZISP in ZING, ki sta sodelovali pri pripravi smernice ponujata izobraževanje naročnikom in izvajalcem za inženiring storitve:

• Smernica za naročila javnih gradenj IZS (v sodelovanju z ZING, ZISP, ZAPS, GI ZRMK, ZAG): 22 aktivnosti investitorja v investicijskem procesu,
• Šola dobre prakse na osnovi smernic FIDIC,
• Standardne FIDIC pogodbe (Rdeča, Rumena, Srebrna, Bela knjiga),
• Reševanje sporov po FIDIC,
• Uvajanje sistemov poslovne neoporečnosti (Business Integrity Management System),
• Izbira ponudnika na osnovi kakovosti in cene (Quality and Cost Best Selection).
• ZPSD ponuja sodelovanje in rešitve naročnikom na naslednjih področjih:
• Strokovno sodelovanje v celotnem postopku javnega naročanja (priprava razpisov, ocenjevanje, spremljanje, …),
• Oblikovanje vzorčnih razpisnih dokumentacij za naročanje svetovalnih storitev (za manjša in večja naročila),
• Usposabljanje naročnikov in prenos dobrih paks,
• Ustrezna obravnava kršitev pri svojih članih,
• Usposabljanje prijaviteljev (za projekte večjega obsega) v sodelovanju z naročniki,
• Oblikovanje strukture cene svetovalnih storitev.

 

Take oblike (so)delovanja med javnimi naročniki in stroko so v tujini običajna in stalna praksa, saj je strošek zunanjih strokovnjakov nepomemben v primeri s tveganji in stroški, ki jih povzročijo slabo pripravljena in izvedena javna naročila.

 

Kako naprej?

 

Pomembno je vzpostaviti tudi Sistem poslovne neoporečnosti (Business Integrity Management System), ki zavezuje vse sodelujoče in njihove zaposlene k spoštovanju pravil. Gre za pripravo etičnih kodeksov in pravil poslovnega obnašanja, do katerih so zavezani vsi izvajalci javnih naročil. Tak sistem je pogoj za odpravo neetičnega ravnanja in primerov koruptivnega obnašanja.

 

Na ravni vključevanja strokovnega in metodološkega znanja je potrebno v največji možni meri izločati nelojalne ponudnike – tiste, ki na osnovi svoje primarne zaposlitve v javnem sektorju, ki jim zagotavlja najmanj osnovno preživetje, osnovno infrastrukturo in s tem pokrivanje osnovnih stroškov, ponujajo svoje storitve po neobičajno nizkih cenah (ki pogosto ne pokrivajo niti bruto bruto plače strokovnega sodelavca/ svetovalca).

 

Zakonodaja ni glavni krivec slabosti v procesih javnega naročanja. Vendar pa tudi ni na ravni, ki bi omogočala enoznačne razlage (nasprotno: pojavljajo se povsem nasprotujoče si razlage istih določb), promovirala stroko in kakovost ter jasno opredeljevala postopke, ustrezne nadzorne mehanizme pa tudi sistem poslovne neoporečnosti. ZJN bi moral biti predvsem krajši, enostaven, razumljiv in preglednejši.

 

Potrebno se je lotiti strokovne in formalne revizije na osnovi zaznanih in evidentiranih napak oz. slabosti ter predlogov, in pripraviti nove rešitve, ki temeljijo tudi na preverjeni mednarodni zakonodajni in izvedbeni praksi.