Priročniki Publikacije  

MOP NI SPREJEL NAŠIH PREDLOGOV ZA SKRAJŠANJE POSTOPKA PRIPRAVE DPN

 

mag. Tomaž Černe, univ.dipl.inž.geod.

 

21. julija 2011 je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v medresorsko usklajevanje posredovalo drugi osnutek Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (pravilnik).

 

Projektna skupina za prostor je pripombe na prvi osnutek pripravila že februarja 2011. Ključne pripombe na takratno verzijo pravilnika so bile na kratko predstavljene v 57. številki glasila IZS.NOVO. Nanašale so se predvsem na zagotovitev interdisciplinarnosti priprave državnega prostorskega načrta (DPN), večji dorečenosti idejnih rešitev in kvalifikacij za njihovo pripravo ter potrebo po večji aktivni vlogi investitorja v postopku priprave in sprejemanja DPN. Poleg treh generalnih pripomb smo med podrobnejšimi pripombami na posamezne člene MOP opozarjali na neprimernost uvajanja novih imen za znano dokumentacijo in nedorečenost vključitve in upoštevanja investicijske dokumentacije v postopku priprave DPN.

 

Drugi osnutek pravilnika je obsežnejši in mnogo bolj podroben. MOP je v tej verziji več pozornosti posvetil ločitvi in poimenovanju faz priprave DPN, idejnim rešitvam in študiji variant. Žal pa smo ugotovili, da naše pripombe iz februarja 2011 skoraj niso bile upoštevane, dopolnjena vsebina pravilnika pa je še bolj očitno pokazala nekatere pomanjkljivosti sistema urejanja prostora. Zato smo naše pripombe o vsebini pravilnika ustrezno nadgradili in jih ponovili.

 

V nadaljevanju predstavljamo naše najpomembnejše pripombe:

 

1. Interdisciplinarnost priprave DPN ni zagotovljena. Določba, da je vodja izdelave DPN v fazah priprave na izdelavo načrta prostorski načrtovalec v skladu s predpisi o urejanju prostora pomeni, da je vodja izdelave DPN lahko samo arhitekt ali krajinski arhitekt z licenco A ali KA. Poleg tega lahko samo arhitekt z licenco A ali KA izdela osnutek in predlog prostorskega načrta. Ta pomanjkljivost (ki ima podlago v ZGO-1, ZPNačrt in ZUPUDPP) je napačna in za IZS nesprejemljiva. Iz vsebine elaboratov, ki so osnova za pripravo načrta, je namreč jasno, da gre pri pripravi načrta za interdisciplinarno delo pri katerem arhitekturne vsebine niso v ospredju in da večine dokumentacije ne pripravljajo arhitekti. Iz samega zakona in osnutka pravilnika lahko razberemo, da so v ospredju odgovorni projektanti inženirskih objektov, strokovnjaki s področja uporabe in interpretacije prostorskih podatkov, geografi, strokovnjaki s področja varstva okolja ter strokovnjaki s področja priprave in vrednotenja investicijskih projektov. Rešitev v pravilniku tudi ne upošteva dejanskega razvoja strok in izobraževalnega sistema na področju prostorskega načrtovanja. Odpravo te napake je potrebno po mnenju IZS rešitev iskati v treh smereh:

• Prenehanje uvajanja novih imen za dokumentacijo, ki je v strokah, praksi oziroma predpisih že znana. Poleg nedorečenosti vsebin in namena dokumentacije se z uvajanjem novih imen tudi vzbuja vtis, da je za pripravo posebne dokumentacije kvalificiran le arhitekt oziroma krajinski arhitekt z licenco A ali KA in je zato lahko le ta vodja priprave prostorskega akta oziroma celo izdelovalec dokumentacije v vseh fazah priprave načrta.
• V pravilniku je potrebno eksplicitno navesti, da lahko idejne rešitve in idejni projekt izdelajo le odgovorni projektanti za posamezne vsebine in potrdi odgovorni vodja projekta ob smiselni uporabi predpisov s področja graditve objektov.
• Takoj je potrebno pristopiti k pripravi novel ZGO-1, ZPNačrt in ZUPUDPP, ki bodo sistemsko uredile področje kvalifikacij za udeležence na področju prostorskega načrtovanja in pri tem upoštevale dejanske potrebe, kvalifikacije ter študijske programe in njihove vsebine.

 

2. Ureditev idejnih rešitev v pravilniku je pomanjkljiva. Že v pripombah na prvi osnutek pravilnika smo opozorili na nedorečenost in nedefiniranost vsebine in namena idejnih rešitev. V drugem osnutku so idejne rešitve bolj opredeljene, a po našem mnenju napačno. Ker pravilnik navaja, da se za podrobnejšo vsebino in obseg idejnih rešitev uporabljajo pravila stroke, smo ponovno poudarili, da so idejne rešitve dokumentacija tehnične narave, ki jo izdelujejo odgovorni projektanti. V njih so prikazane gradbeno-tehnične in funkcionalne lastnosti variant predvidenih objektov in ureditev. Predlagali smo, da pravilnik uredi področje idejnih rešitev tako, da bo jasno, da se pripravijo v dveh fazah. Ločiti je potrebno idejne rešitve, ki so del pobude za pripravo DPN in so vsebinsko le prikaz vseh možnih variant in dopolnjene idejne rešitve, ki so podlaga za študijo variant in so natančneje obdelane.

 

3. Vloga investitorja v pravilniku ni ustrezno opredeljena. Naše pripombe na prvo verzijo osnutka pravilnika so bile usmerjene k uravnoteženosti nalog in s tem posledično k pohitritvi oziroma skrajšanju postopka sprejema DPN. Ugotavljamo, da tudi drugi osnutek pravilnika na to nima nikakršnega vpliva.

 

4. Nedorečena je povezava dokumentov, ki se izdelujejo na podlagi predpisov o pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije in dokumentov iz tega pravilnika. Ker tudi v tem predlogu pravilnika povezave in razmerja do investicijske dokumentacije po predpisih o javnih financah niso povsem jasne, bodo povzročile podvajanje dokumentacij zaradi potreb v različnih postopkih odločanja.

 

5. Metodologijo vrednotenja variant je nujno bolj jasno oziroma določno predpisati. Po našem mnenju bo to najpomembnejši prispevek k pospešitvi sprejemanja državnih prostorskih načrtov. Ta pripomba je povezana s pripombo o interdisciplinarnosti DPN in s predpisi o metodologiji priprave investicijske dokumentacije. Drugi osnutek pravilnika namreč uvaja nov pogledna izbiro variante, ki bo tudi časovno zelo zahteven, saj uvaja vrsto novih “elaboratov”, nekaterih po naši oceni nepotrebnih. Uvaja težko razumljivo novo metodologijo vrednotenja med posameznimi vidiki, kar bo gotovo v praksi še trd oreh. Predlagali smo, da naj MOP izdela podrobnejšo metodologijo in jo uskladiti z vsemi nosilci urejanja prostora. V nasprotnem primeru so vsi elaborati in določila pravilnika odveč, saj pomenijo odvečno delo in pogoje za subjektivno in dnevno-politično odločanje. Pri novi metodologiji je potrebno upoštevati osnovno vodilo, da se variante med seboj vrednotijo po metodologiji analize stroškov in koristi v skladu s predpisi o pripravi investicijske dokumentacije, pri čemer je potrebno čim večji del stroškov in koristi monetarizirati.

 

Poziv fakultetam

 

Fakultetam, ki izobražujejo kadre, ki so glede na vsebino pravilnika po zaključku šolanja usposobljeni za izdelavo posameznih strokovnih podlag in vrednotenje variant rešitev ter vodenje faz DPN smo avgusta poslali poziv za podporo pripombam na drugi osnutek pravilnika. Poziv se nanaša predvsem na podporo pripombam, v katerih nasprotujemo ureditvi, po kateri je lahko vodja izdelave DPN v vseh fazah izključno arhitekt ali krajinski arhitekt. Svoje mnenje smo utemeljili s tem, da je prav v takšnih pogojih nepriznavanja interdisciplinarnosti prostorskega načrtovanja prišlo do izrednih težav na področju prostorskega razvoja. Prav tako menimo, da se posamezni strokovni profili, ki so oziroma bodo v bližnji prihodnosti usposobljeni za izdelavo strokovnih podlag in vodenje postopkov priprave prostorskih aktov šolajo tudi (in predvsem) na drugih študijih in jim je zaradi tako administrativno določenih omejitev zmanjšana možnost za izvajanje njihovega poklica v praski oziroma izven raziskovalne in izobraževalne sfere. Fakultete smo pozvali tudi k sodelovanju pri izdelavi metodologije za vrednotenje variant umestitve objektov v prostor.

 

Usklajevanje pripomb

 

Tik pred oddajo glasila v oblikovanje in tisk je MOP pričel s fazo usklajevanja pripomb, prejetih v medresorskem usklajevanju. Na prvem usklajevalnem sestanku na MOP dne 19.9.2011, katerega smo se udeležili Ministrstvo za finance (MF), ZAPS in IZS, se je pokazalo, da so stališča ZAPS in IZS glede interdisicplinarnosti priprave DPN poenotena, prav tako pa so poenotena stališča MF in IZS glede idejnih rešitev in neusklajenosti s predpisi o pripravi in izdelavi investicijske dokumentacije. Ministrstvi in zbornici se bodo v prihodnosti še večkrat sestali z namenom uskladitve besedila pravilnika.