Priročniki Publikacije  

Pričakovanja do nove vlade

Jožef Studenčnik, univ.dipl.inž.metal. in mater, spec. za menedž.
Predsednik UO MST

Razmere v gradbeništvu so v tem trenutku takšne, da od odločevalcev zahtevajo takojšno ukrepanje za preprečitev popolnega kolapsa gradbene panoge. Gradbeništvo zaradi svoje povezovalne vloge in vpetosti v celotno ekonomijo družbe s svojim propadanjem sproža nadaljnje stečaje proizvodnih podjetij in obrtnikov. Zaradi nastalega globokega kriznega stanja v panogi gradbeništva je nujno začeti s kratkoročnimi ukrepi, ki bodo začasno zaustavili nadaljnje stihijsko propadanje podjetij in obrtnikov s področja projektiranja, svetovanja, proizvajalcev materialov in gradbene operative. Dolgoročno je treba pripraviti program prenove slovenskega gradbeništva na temeljih strateške usmeritve razvoja slovenske družbe in v tem okviru določiti potrebne vsebine in obseg gradbenega sektorja, ki je lahko nadgrajen še s predvidenim tržnim obsegom na tujih trgih.

Dosedanji stečaji gradbenih podjetij so v zadnjem letu dosegli že takšen obseg krčenja kapacitet gradbene operative, da stanje že ogroža normalno izvajanje predvidenih bodočih projektov. Nadaljnje propadanje bo naši družbi naredilo nepotrebne dodatne stroške, kot so potreba po dodatnih sredstvih za socialno reševanje brezposelnih delavcev, stroški vodenja dolgotrajnih stečajnih postopkov in dodatna oškodovanja upnikov.

Takoj je treba zajeziti nadaljnje propadanje celotne dejavnosti s kratkoročnimi ukrepi, ki bodo zagotovili minimalno likvidnostno vzdržnost podjetij tudi s posredovanji za prodajo nepotrebnih nepremičnin, socialno pomočjo presežnim delavcem, preprečitvijo nadaljnjega izčrpavanja podjetij s strani trenutnih lastnikov, pospešitvijo izpeljave stečajnih postopkov, itd.. Kratkoročni ukrepi naj zagotovijo preživetje podjetja v vmesnem obdobju, v katerem morajo podjetja pripraviti projekte za lastno temeljito in radikalno preoblikovanje.

Na osnovi diagnoze vzrokov za nastanek krize v finančnem, nepremičninskem in realnem sektorju in še posebej gradbeništvu, kot najbolj prizadetem področju v slovenskem prostoru, se morajo postaviti temelji za dolgoročno reorganizacijo, finančno, kadrovsko, organizacijsko in statusno prestrukturiranje slovenskega gradbeništva in to v povezavi s postavljenimi strateškimi cilji in vizijo razvojne usmeritve slovenske družbe in strateških ciljev slovenskega gradbeništva.

Zato je IZS pripravila izhodišča oz. v desetih točkah podala pričakovanja do nove vlade. IZS je s svojimi navedenimi predlogi za dolgoročno okrevanje graditeljstva posegla tako v institucionalno družbeno okolje za področje graditeljstva, v razvojno usmeritev družbe, v izvedbe in vodenje javnih naročil, ni pa predlagala in posegla v kratkoročno takojšnje ukrepanje vlade za preprečitev nadaljnjega drastičnega propadanja podjetij. Področja, ki jih podaja IZS, so za prihodnost ureditve graditeljstva pravšnja in dajejo dober okvir, pomen, problematiko in vsebino. Potrebno se je zavedati, da bo brez takojšnega ukrepanja dolgoročna strategija zajela le še nepomemben delček gradbenega sektorja in s tem ne bo želenega rezultata. Takšen izhod iz te krize pa bi pustil hude posledice v celotnem gospodarskem okolju s tujo operativo, zmanjšanim deležem domačih vgrajenih materialov v nove objekte, zmanjševanjem angažiranosti domače inženirske projektantske, vodstvene in nadzorne stroke, itd.. Skratka, generalna odločitev za takojšno pomoč ima za posledico dve skrajnosti; v slovenskem graditeljstvu imeti domače graditelje ali tuje graditelje, z vključevanjem lokalne delovne sile, ki bo izvajala pretežno težaška nedonosna dela, dodano vrednost pa bomo izvozili.