Priročniki Publikacije  

Regionalni dan Inženirjev 2011

Aleksander Petrovčič, Računsko sodišče Republike Slovenije

• Prepogoste spremembe predpisov odpravijo določene nejasnosti, hkrati pa odprejo nove dileme oziroma nejasnosti. Lahko ogrožajo tudi pravno varnost. Poleg tega se določena praksa sploh ne more izoblikovati.
• Pogrešam(o) preprostost pravil pod EU vrednostnimi pragovi.
• Zakaj toliko vrednostnih pragov in različnih postopkov javnega naročanja v istem vrednostnem razponu? Uporabnike (naročnike, ponudnike, podizvajalce, nadzorne organe) to kvečjemu bega in ne razbremenjuje! Zakaj stvari praviloma vedno bolj zapletemo, kot je nujno potrebno po relevantni Direktivi?
• Naročniki ustrezno načrtujemo (zadostno in pravočasno). Razmislimo o tem, kaj objektivno dejansko potrebujemo in ali obstajajo druge možnosti za doseganje zadanih ciljev. Pravilno ocenimo vrednost javnega naročila, pri čemer imamo v vidu tako neposredne kot posredne stroške. Izberemo najbolj konkurenčen postopek, ki nam zagotavlja, da dobimo “največ za denar” in ne “nujno zlo”. Uporabimo čim manj (pod) meril oz. le tista, ki jih lahko objektivno argumentiramo. Kvaliteto predmeta naročila bolje opredeliti kot minimalni prag z objektivno opravičljivimi in jasnimi pogoji. Nadziramo izvajanje pogodbe.
• Davkoplačevalcem naročniki odgovarjamo za porabljena sredstva, zato ravnamo z njimi po svojih najboljših močeh, kot da bi bila naša lastna.

Prof.dr. Dragoslav Šumarac, Srbska inženirska zbornica

• V Srbiji zakonodaja ločeno obravnava postopke naročanja materiala, del in storitev.
• Teh postopkov ni potrebno upoštevati Svetovni banki, Evropski banki za obnovo in razvoj, Evropski investicijski banki, Svetu evropske banke za razvoj in razvojnim bankam ter drugim inštitucijam držav donatork, s katerimi je sklenjen bilateralni finančni sporazum ob upoštevanju principov OECD.
• Najugodnejša ponudba je lahko izbrana ali kot ekonomsko najugodnejša ponudba ali kot ponudba z najnižjo ceno. Predpisi ščitijo oziroma dajejo prednost domačim ponudnikom. Izbran mora biti najugodnejši domači ponudnik, če je le ta za manj kot 20 % dražji oz. ekonomsko manj ugoden od najugodnejšega tujega ponudnika.
• Če v postopkih javnega naročanja sodelujejo tudi ponudniki iz držav CEFTA, se zaščitni ukrepi od 1.5.2010 ne uporabljajo več. Po uveljavitvi Stabilizacijske in Pristopne pogodbe, sklenjene med EU in Srbijo, se bo prednost, dana v predpisih domačim ponudnikom, izrazila v ceni in se bo postopno nižala ter bo odpravljena po pet letnem prehodnem obdobju.
• 97 % javnih naročil je dodeljenih domačim ponudnikom, 1 % ponudnikom iz EU in 2 % drugim ponudnikom.

Dr.sc. Mirko Orešković, Hrvaška zbornica gradbenih inženirjev

• Naročniki prostorskih aktov, projektne dokumentacije in drugih storitev po Zakonu o prostorskem načrtovanju in graditvi so dolžni uporabljati cenik storitev Zbornice pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ki je bil sprejet na osnovi Zakona o arhitekturnih in inženirskih storitvah in dejavnostih na področju urejanja prostora in graditve ter Zakona o geodetski dejavnosti. Ne glede na zakonska določila je Agencija za varstvo konkurence sprožila postopek utvrđivanja prepovedanega sporazuma. Po mnenju agencije je cilj cenika preprečevanje in omejevanje konkurence na trgu.
• Hrvaška zbornica gradbenih inženirjev pripravlja več smernic, ki bodo lahko v pomoč javnim naročnikom in jih bo zakonodajalec, v kolikor bo želel, prenesel v zakonodajo ter predpise. Tako pripravljajo smernice o ocenjeni vrednosti naročila, tehničnih specifikacijah, neobičajno nizki ponudbi, splošnih kriterijih za izbor ponudbe, relativnem značaju posameznih kriterijev za izbor, pogojih in pravilih za zmanjševanje števila usposobljenih ponudnikov, določitvi minimalnih mej za priznanje usposobljenosti, finančni in tehnični (strokovni) usposobljenosti, opisu predmeta naročila (opisu storitev in vsebini projektne dokumentacije) ter postopku pregleda in ocenjevanju ponudb.
• Vsem je jasno, da obstoji direktna povezava med ceno in kakovostjo storitve, vendar nimamo pokazateljev, ki bi to potrdili. Za kaj takega bi bilo potrebno izvesti organizirano raziskavo, s pomočjo katere bi objektivno opredelili odnos med ceno in najnižjo, srednjo in najvišjo ponudbo, odnos med sprejeto in realizirano vrednostjo storitve, odnos med sprejetim in dejanskim časom trajanja storitve, odnos med sprejetimi in realiziranimi stroški gradbenih del v povezavi s stroški storitev.

Dipl.-Ing. Gerald Fuxjaeger, Zbornica arhitektov in inženirjev konzulentov za Štajersko in Koroško

• V Avstriji imamo zvezni zakon o javnem naročanju, ki skrbi za prenos Direktiv v avstrijski pravni red in določa postopke pod pragovi, medtem ko je pravno varstvo v postopkih javnega naročanja še vedno regulirano s predpisi dežel (devet različnih deželnih predpisov).
• V primeru inženirskih storitev se nahajajo pragovi pri 96.500 (postopek s pogajanji z enim ponudnikom brez predhodne objave), 100.000 (direktna oddaja; postopek s pogajanji brez predhodne objave) in 193.000 EUR (postopek s pogajanji s predhodno objavo v EU; postopek s pogajanji s predhodno objavo v Avstriji), pri gradnjah pri 100.000 (direktna oddaja; postopek s pogajanji brez predhodne objave; omejen postopek brez predhodne objave) in 193.000 EUR (odprt ali omejen postopek s predhodno objavo v EU; odprt ali omejen postopek s predhodno objavo v Avstriji ali postopek s pogajanji s predhodno objavo v Avstriji).
• Največje probleme v postopkih predstavljajo: 1) cena kot največkrat edino merilo za izbor izvajalca, 2) problem določitve kvalitativnih kriterijev pri tradicionalnih inženirskih storitvah, ki nimajo vpliva na prodajne številke in 3) visoko kvalitativna selekcija oziroma izbirni kriteriji, kot so na primer promet v zadnjih nekaj letih, število zaposlenih, izobraževanje. Posledica teh problemov se kaže v dejstvu, da avstrijski, tradicionalno mali in mikro biroji praktično ne morejo tekmovati z velikimi tujimi podjetji. Rešitve vidimo v izboru na podlagi kvalitet in ne cene, izbirnih kriterijih v skladu s pogodbo, malim in srednjim podjetjem prijaznem javnem naročanju in promociji mladih podjetnikov.